Po podatkih WHO-ja in Unicefa je 89 odstotkov dojenčkov po vsem svetu prejelo vsaj en odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (DTP), 85 odstotkov pa jih je prejelo vse tri potrebne odmerke, navaja najnovejše poročilo WHO-ja o precepljenosti otrok po svetu.

Precepljenost med državami v tej regiji je bila lani zelo različna, pri čemer se je na splošno zmanjšalo število otrok, cepljenih s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) ter s tretjim odmerkom cepiva DTP. Poročilo v tem pogledu omenja "skromen napredek ob vse večjih svetovnih izzivih".

V Evropi in Srednji Aziji je povprečna stopnja precepljenosti otrok medtem ostala enaka oz. se je celo zmanjšala za približno odstotek.

Precepljenost med državami v tej regiji je bila lani zelo različna, pri čemer se je na splošno zmanjšalo število otrok, cepljenih s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) ter tretjim odmerkom cepiva DTP.

Nekatere države so poročale celo o stopnji, ki je bila nižja od 23 odstotkov za MMR1 in 51 odstotkov za DTP3. Za doseganje kolektivne imunosti in preprečevanje izbruhov številnih bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, pa je po navedbah WHO vsako leto potrebna 95-odstotna pokritost.

Leta 2024 je 31 odstotkov najstnic po vsem svetu prejelo vsaj en odmerek cepiva proti HPV-ju.
Čeprav je to daleč od cilja 90-odstotne precepljenosti do leta 2030, predstavlja to znatno povečanje v primerjavi s 17-odstotno precepljenostjo leta 2019.

Povečala se je tudi svetovna pokritost proti ošpicam, vendar je skupna stopnja pokritosti daleč pod 95 odstotki, ki je potrebna v vsaki skupnosti za preprečevanje izbruhov. V Evropi so lani sicer zaznali skoraj 300.000 primerov oslovskega kašlja in več kot 125.000 primerov ošpic, kar na letni ravni pomeni trikratno oz. dvakratno povečanje.

"To niso le številke – to so na stotine tisočev družin, ki trpijo, ker so njihovi otroci bolni, čeprav bi se temu lahko izognili. Cepiva rešujejo življenja, ko pa se precepljenost zmanjša, se bolezen širi," je dejal regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge.

Države Evrope in Srednje Azije je pozval, naj vlagajo v močne lokalne zdravstvene sisteme, zagotovijo splošno dostopnost cepiv in se bojujejo proti dezinformacijam.