Sarcoptes scabiei je latinsko ime za pršico, imenovano srbec, ki povzroča nadležno nalezljivo kožno bolezen – garje oziroma srbečico. Bolezen je bila prepoznana že v času Rimljanov, v 17. stoletju pa je Giovanni Cosimo Bonomo odkril pršico, ki je povzročiteljica garij, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Srbca ni mogoče videti s prostim očesom, vidni pa so izpuščaji, ki se pojavijo po okužbi. Garje niso bolezen ljudi s socialnega dna, kot velja napačno prepričanje. Pred njimi ni varen nihče, okuži se lahko namreč vsak. Strokovnjaki menijo, da se letno okuži 300 milijonov ljudi po vsem svetu.

Po podatkih NIJZ-ja se je letos v Sloveniji z garjami okužilo 1078 ljudi, lani v celem letu 818. Septembra lani so odkrili 77 primerov, v letošnjem septembru pa kar 155. Za zdaj je prišlo do desetih izbruhov, trikrat v domovih starejših občanov, dvakrat v vrtcih in nastanitvenih objektih, pa tudi v bolnišnici, socialno-zdravstvenem zavodu in v eni družini.

Število primerov okužb in izbruhov narašča

"V zadnjih dveh letih (2023 in 2024) smo zaznali znatno povečanje prijav garij med splošnim prebivalstvom v Sloveniji. Leta 2024 se je število prijav povečalo za 41 odstotkov, prejeli smo 805 prijav. Med starostnimi skupinami v letu 2024 se okužba pojavlja predvsem v skupini od 15 do 24 let, nato od 25 do 34 let in od 4 do 15 let," so za MMC pojasnili na NIJZ-ju.

V letih 2023 in 2024 so na NIJZ-ju prejeli sedem prijav izbruhov garij letno, ki so se najpogosteje pojavljali v domovih starejših občanov, zaporih, nekaterih šolah in vrtcih, v dijaških, prevzgojnih in azilnih domovih ter v družinah.

Trend naraščanja primerov garij je najbolj izrazit v populacijah, ki pogosto potujejo, med begunci, prosilci za azil, in pri tistih, ki jim redno primanjkuje pitne vode in ki živijo v neustreznih higienskih razmerah. Vzrokov za naraščanje števila primerov garij pa je več. V poročilu NIJZ-ja o spremljanju prijavljenih primerov garij v Sloveniji v obdobju 2015–2024 je zapisano, da množičnih selitev ljudi zaradi političnih in socioekonomskih vzrokov vplivajo na širjenje garij tudi v države Zahodne Evrope.

"Porast garij spremljamo posebej tudi pri tujih državljanih. Znaten porast smo ugotovili v letih 2023 in 2024, predvsem v ljubljanski zdravstveni regiji. Skupno število prijav pri tujcih v Republiki Sloveniji je bilo leta 2024 638," dodajajo na NIJZ-ju.

Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež

Odrasla samica srbca vrta v vrhnji plasti kože in vanjo leže jajčeca. V zunanjem okolju lahko srbci preživijo od 24 do 36 ur pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti, v koži so odporni proti vodi in milu, preživijo pa tudi toplo kopel.

Parazitske žuželke, ki se hranijo s človeško krvjo, se rade plazijo po topli koži, zlasti ponoči zato je srbenje takrat najbolj intenzivno. Na začetku je srbež omejen na posamezne predele kože, pozneje pa se razširi po vsem telesu, predvsem po predelih glave in vratu ter večjega dela hrbta. Poleg srbeža povzročajo paraziti tudi kožne spremembe, ki se pojavijo predvsem tam, kjer je koža mehka in tenka – med prsti, na notranji strani zapestja, na komolcih, kolenih in okrog popka.

Odsotnost srbeža pa še ne pomeni, da pacient nima bolezni, opozarjajo na NIJZ-ju. Pri nekaterih se ta sploh ne pojavi, na primer pri nekaterih starejših bolnikih in dojenčkih. Praskanje na koži povzroča opraskanine, drobne mehurčke in rdečino. Pri dojenčkih ali majhnih otrocih pa je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, koža pod lasmi in ušesa.

Pri ljudeh, ki se prvič okužijo, se spremembe na koži in srbenje pojavijo šele od štiri do šest tednov po okužbi, pri tistih, ki so že bili kdaj okuženi, pa v enem do štirih dneh po okužbi. Razlika je posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke – slino, iztrebke in jajčeca. Izpuščaji imajo obliko rožnatih papul velikosti prosa in so običajno simetrični na zunanjih straneh telesa, na vrhu pa se izoblikuje manjša krasta. Običajno sta izpuščaja po dva in dva skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka, ki ga je zvrtala samica. Rovčki so vidni s prostim očesom ali lupo.

Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži, osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, pa okužbe ne obvladujejo. Tako se pri njih pogosto razvijejo t. i. krustozne ali norveške garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži, še poudarjajo na NIJZ-ju. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših ljudeh, pri nekaterih bolnikih z aidsom, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji ter pri ljudeh z zmanjšano imunostjo. Bolniki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.

Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po koži, zato do okužbe pride predvsem s tesnim telesnim stikom kože s kožo, po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo. Manj verjeten je prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega, vendar je mogoč pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni, pojasnjujejo na NIJZ-ju.

Pri sumu na garje je treba čim prej poiskati zdravniško pomoč

Zdravniki opozarjajo, da je pomembno, da bolniki z garjami svojega stanja ne skrivajo. Če se garje ne zdravijo, se lahko razširijo na druge družinske člane, zato je o okužbi treba obvestiti vse ljudi, s katerimi je imel oboleli tesne stike, od družine in spolnih partnerjev do sošolcev in vzgojiteljic … Poleg tega naj oboleli nujno poišče zdravniško pomoč, saj lahko nezdravljenje garij povzroči hujšo obliko bolezni ali pa se pojavijo zapleti, kot sta impetigo in gnojno vnetje kože.

Na NIJZ-ju poudarjajo, da je ključno tudi, da se hkrati zdravijo vsi družinski člani in ljudje, ki so bili v stiku z bolnikom, saj lahko pride do ponovne okužbe zaradi nezdravljenih oseb. Tudi po uspešnem zdravljenju mrtve pršice ostanejo v koži in lahko povzročajo preobčutljivnostno reakcijo kože na antigene pršice s srbežem, kar lahko traja še dva do tri tedne, dokler jih koža ne izloči. Za lajšanje srbenja bolnikom zdravniki predpišejo sredstva, ki srbenje umirijo.

Bolniki prejmejo mazilo, ki ga morajo nanesti po celem telesu na hladno in suho kožo, postopek pa ponoviti čez en teden. Nujno je oprati tudi posteljnino, brisače in oblačila.