Foto: Shutterstock

Leta 2003 je za rakom materničnega vratu zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa se je to število približno prepolovilo. Kaj se je zgodilo? Uvedli so presejalni program Zora. S preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu omogočajo pravočasno odkritje predrakavih sprememb. "Rak materničnega vratu je najbolje preprečljiv rak. Deklice, ki so bile in bodo po nacionalnem programu cepljene proti HPV-ju, bodo imele kar 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadar koli zbolele s tem rakom, enako velja za ženske, ki se redno udeležujejo presejalnega programa ZORA," pojasni doc. dr. Urška Ivanuš, vodja Državne komisije za presejalne programe.

Čeprav je bila Slovenija nekoč ena izmed evropskih držav z največ primeri tega raka, se danes uvršča med države z manjšo pojavnostjo. Vsako leto odkrijejo in zdravijo okoli 1600 predrakavih sprememb in tako preprečijo raka. Za rakom zboli še približno 100 žensk na leto, kar je polovica manj kot pred uvedbo programa. Zato zdravnica Ivanuš poudarja, da "udeležba v programu Zora res rešuje življenja in z roko v roki s cepljenjem proti HPV-ju je Slovenija na poti k odpravi raka materničnega vratu."

Pojavnost raka materničnega vratu. Foto: Zora

Presejalni programi za raka

Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi našli tiste, ki imajo morda začetno obliko bolezni. Je odkrivanje bolezni ali predbolezenskih sprememb, še preden se pojavijo simptomi. Poleg Zore v Sloveniji od leta 2009 deluje tudi program Svit, s katerim odkrivajo predrakave in zgodnje rakave spremembe debelega črevesa in danke. Zgodnjemu odkrivanju raka dojk pa je namenjen program Dora, ki so ga začeli uvajati leta 2008, pokritost celotne države pa je dosegel leta 2018.

Doc. dr. Urška Ivanuš, vodja Državne komisije za presejalne programe. Foto: Petra Prešeren

S presejanjem za raka pljuč, bi v Evropi lahko na leto preprečili 22.000 smrti

Ker bi lahko tudi raka pljuč in raka prostate odkrili dovolj zgodaj, da bi pomembno izboljšali izid bolezni, se načrtuje tudi uvedba presejalnih programov za raka pljuč in prostate. Podatki kažejo, da v Sloveniji vsak 5. bolnik, ki umre zaradi raka, umre zaradi pljučnega raka. Pet let po diagnozi pa živi le eden od petih bolnikov s to diagnozo. "Dve večji metaanalizi sta ugotovili, da bi umrljivost zaradi pljučnega raka s presejanjem visoko ogroženih lahko zmanjšali nekje med 12 % in 21 %, nekoliko bolj pri ženskah kot pri moških. Predvideva se, da bi v Evropi lahko tako preprečili približno 22.000 smrti zaradi pljučnega raka letno," navaja podatke tujih raziskav sogovornica.

Rak prostate je najpogostejši rak med moškimi. Kot pojasni Urška Ivanuš, pričakujejo, da bi se z uvedbo presejalnega programa umrljivost zaradi raka prostate v Sloveniji zmanjšala za od 10 % do 20 %. "Podobno kot pri pljučnem raku bomo pa na resnične številke še morali počakati, ker so odvisne od tega, koga bomo vključevali, kako pogosto bomo presejali, kakšna bo dodatna diagnostika zdravljenja."

Foto: Shutterstock

Širjenje programa presejanja novorojenčkov za redke bolezni

V Sloveniji so že novorojenčki v prvih dneh po rojstvu vključeni v presejalno testiranje za redke bolezni. Tako lahko zdravniki dovolj zgodaj odkrijejo in zdravijo bolezni, zaradi katerih bi lahko pozneje resno zboleli ali celo umrli. Trenutno pri novorojenčkih opravljajo presejalne teste za 19 redkih bolezni, letos bodo v program vključili še štiri bolezni. Med njimi so spinalna mišična atrofija, cistična fibroza in kongenitalna adrenalna hiperplazija.

Kot pojasni izr. prof. dr. Damjan Osredkar s Pediatrične klinike v Ljubljani, gre za redke bolezni, ki običajno prizadenejo bolnike že v otroškem obdobju: "Spinalna mišična atrofija je živčno-mišična bolezen, pri kateri propadajo motorični nevroni, ki signale prenašajo od hrbtenjače do mišic. Posledica tega je napredujoča oslabelost, ki vodi v številne zaplete. Pri cistični fibrozi pa je okvarjen gen, ki prizadene prehajanje vode in soli v različnih tkivih telesa. V pljučih, ki so glavni prizadeti organ, postane sluz dihalnih poti pregosta, s tem pa je moteno učinkovito odstranjevanje sluzi, kar ustvarja ugodne razmere za zgodnje pljučne okužbe in razvoj kronične okužbe. Pri kongenitalni adrenalni hiperplaziji pa je moteno proizvajanje steroidnih hormonov, ki jih potrebujemo ljudje za normalno delovanje, in če nam teh hormonov manjka, prihaja do motenega uravnavanja soli v telesu, krvnega tlaka in ravni sladkorja."

Izr. prof. dr. Damjan Osredkar, Pediatrična klinika UKC Ljubljana. Foto: Petra Prešeren

Ko bodo program razširili, bodo pri novorojenčkih lahko odkrili tudi prirojene okvare imunosti. "Če zbolimo za okužbami brez normalnega imunskega sistema, te okužbe lahko potekajo v zelo težki obliki, zaradi njih lahko tudi umremo. S presejalnim testiranjem pa želimo čim prej odkriti te bolezni in preprečiti smrti," pove asist. Gašper Markelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. In dodaja, da ne le, da bodo lahko preprečili smrti, otroke bodo lahko tudi popolnoma pozdravili. "Če bomo potrdili, da gre za okvaro celične imunosti, je na voljo zelo učinkovito zdravljenje, to je transplantacija kostnega mozga, ki bolezen lahko popolnoma pozdravi," doda.

44-letna tradicija presejanja novorojenčkov za redke bolezni

Presejanje novorojenčkov se je v Sloveniji začelo leta 1979. Najprej so novorojenčke presejali na presnovno motnjo fenilketanurijo, leta 1981 pa so dodali presejanje na prirojeno hipotirozo, motnjo delovanja ščitnice. Kot pove prof. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike UKC-ja Ljubljana, je "fenilketanurija klasična, verjetno najbolj znana prirojena presnovna motnja, če najdemo takega otroka zgodaj po rojstvu, in nato začnemo dietno zdravljenje, omejevanje beljakovin, in nadomeščanje tistih aminokislin, ki jih lahko otrok presnavlja pred starostjo dveh tednov, potem se tak otrok popolnoma normalno razvija. Če takega otroka ne bi odkrili, bi se mu že v nekaj mesecih pokazala težka okvara, predvsem moten nevrološki razvoj in dolgoročno bi lahko računali na hudo, hudo okvaro."

Zato je ključno zgodnje odkrivanje teh bolezni. Danes v vseh 14 porodnišnicah novorojenčkom ob rojstvu odvzamejo nekaj kapelj krvi, ki jih nanesejo na poseben filtrirni papir in pošljejo na analizo v laboratorij UKC-ja Ljubljana.

Ugriznimo znanost v četrtek ob 17.20 na TV SLO1!
Kako poteka analiza vzorcev krvi novorojenčkov? Zakaj ni presejalnih programov za raka jajčnikov ali trebušne slinavke? V oddaji bomo govorili tudi o tem, kdo vse bo vključen v presejalno testiranje za raka pljuč in raka prostate in kako bo to testiranje potekalo. Pa tudi o tem, da se je v Sloveniji začela prva pilotna raziskava v Evropi, s katero bodo iskali in zdravili okužbo z bakterijo Helicobacter pylori, ki je v 89 % razlog za razvoj raka na želodcu.
Presejalni programi