"Mladoletnega fanta sta starša našla doma v petek zvečer očitno omamljenega, ni bil sposoben ničesar pametnega povedati, nekaj je nerazumljivo momljal, zato sta ga odpeljala na Pediatrično kliniko. Med potjo je potem še nekajkrat bruhal, absolutno pa je zanikal, da bi kar koli pojedel oziroma kakor koli vnesel vase," je o primeru zastrupitve mladoletnika povedal Damjan Grenc s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC-ja Ljubljana

Ker so zdravniki na Pediatrični kliniki takoj posumili, da je kljub drugačnim trditvam mladoletnik moral nekaj zaužiti oz. da je v njegovo telo prišlo nekaj toksičnega, so poklicali na Center za klinično toksikologijo in farmakologijo. "Mi smo pač povedali, kaj lahko naredijo, a ti običajni testi za droge, kot je bilo za pričakovati, niso ničesar posebnega pokazali," je pojasnil Grenc, ki je dodal, da pri mladoletniku tudi niso zaznali prisotnosti alkohola. Lastnosti novih psihoaktivnih snovi, s kakršno se je zastrupil tudi mladoletnik, ki so ga obravnavali, so namreč skrite in jih običajni testi ne zaznajo.

Otrok je bil potem v prihodnjih dneh podvržen številnim preiskavam – od krvnih preiskav do slikanja glave in trebuha. Primer se je potem začel razpletati v ponedeljek, ko sta starša pobrskala po sinovi šolski torbi in na oddelek prinesla dva paketa izdelka Dynamite Popping Candy v obliki bombice, ki sta vsebovala pokajoče kristale z okusom jagode s polsintetičnim kanabinoidom – eden je bil poln, drugi pa prazen. "Potem se je naredila analiza, ki je potrdila prisotnost tega semisinteznega kanabinoida," je dejal Grenc.

Pojasnil je, da v nasprotju s pisanjem nekaterih medijev ni šlo za intenzivno hospitalizacijo in da je bila po vseh definicijah blaga zastrupitev. "Ampak vseeno je šlo za štiridnevno hospitalizacijo, pa tudi ko je otrok šel domov, ni bil čisto v stanju, da bi ga lahko poslali v šolo," je poudaril.

V zadnjem času v UKC-ju Ljubljana obravnavali več podobnih primerov

Grenc je na novinarski konferenci povedal tudi, da so imeli v UKC-ju dva ločena podobna primera konec lanskega leta. V obeh primerih je bil izdelek kupljen v trgovini, dolžina hospitalizacije zaradi zastrupitve pa je bila podobna kot pri mladoletniku. "Takrat je šlo za odrasli osebi, ampak ravno tako nista pričakovali takšnega učinka," je še dejal Grenc.

Iz UKC-ja Ljubljana so ob tem že v četrtek sporočili, da so na Pediatrični kliniki tudi maja letos sprejeli mladoletnika, starega malo manj kot 14 let, ki je zaužil semisintetični kanabinoid. Ob sprejemu je bruhal, prisotna je bila kvalitativna motnja zavesti oziroma zamračenost, ki je trajala pet dni. Ob tem je bil mladostnik ves čas vitalno stabilen, so pojasnili.

Predtem sta bila v podobnem stanju sprejeta dva mladostnika podobne starosti, ki sta semisintetični kanabinoid vdihavala, ne pa zaužila, kot je bilo v tem primeru. Njuno klinično stanje je bilo podobno, prav tako tudi trajanje simptomov. Razen nadomeščanja tekočin in nadzora drugi ukrepi niso bili potrebni, so še dodali v UKC-ju Ljubljana.

"Spoprijemamo se s to problematiko, kjer proizvajalci prehitevajo zakonodajalce"

Predstavnik nevladne organizacije DrogArt Marko Verdenik je pojasnil, da je mladoletnik, ki je bil hospitaliziran, zaužil polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9). "To so snovi, ki imitirajo učinke THC-ja oziroma kanabisa, ki ga z moduliranjem molekule lahko spremenijo v aktivno snov, obenem pa se izognejo snovem, ki so regulirane," je dejal. Pojasnil je tudi, da proizvajalci to počnejo tudi zato, da se izognejo regulaciji – pogosto gre namreč za snovi, ki še niso uradno klasificirane in niso na seznamih prepovedanih snovi, zaradi česar jih je težje preganjati, poleg tega pa je mogoče tudi določeno oglaševanje takšnih izdelkov. Strokovnjaki zato ob tem opozarjajo, da če je nekaj kupljeno legalno, to še ne pomeni, da je tudi varno.

O snovi HHC-C9 (CC9) je sicer trenutno na voljo zelo malo informacij. Znano je, da so njeni učinki podobni akutni zastrupitvi s THC-jem, z doživljanjem neprijetnih občutkov, kot so zmedenost, tesnoba in strah. Fizični učinki vključujejo tahikardijo, slabost, bruhanje, krče, motnjo zavesti in poslabšanje motoričnih zmogljivosti ter slabšo artikulacijo.

"Podobna situacija je tudi pri drugih evropskih državah – spoprijemamo se s to problematiko, kjer proizvajalci in industrija prehitevajo zakonodajalce, ki jim je to težko regulirati," je opozoril. Poudaril je, da je zato ena ključnih vlog DrogArta prav to, da o še neznanih snoveh, ki se pojavijo med ljudmi in na trgu, pridobijo čim več podatkov, tudi od uporabnikov. "Tukaj je največja problematika ravno to, da gre za popolnoma nove snovi, tako da je zelo malo informacij kar se tiče tveganj, odmerkov, kontraindikacij z nekimi zdravstvenimi stanji, kaj se dogaja, če se to uporablja v kombinaciji z drugimi snovmi, kaj se dogaja, če to uporabljajo zelo mladi ljudje – skratka, tukaj tavamo popolnoma v temi, zato tudi na DrogArtu to budno spremljamo in zbiramo te informacije," je povedal Verdenik.

Posebej je opozoril tudi na to, da se takšne snovi pogosto prodajajo v obliki različnih sladkarij – bombonov, čokolad, pokalic –, kar pri uporabnikih lahko vzbuja lažen občutek varnosti. Pri DrogArtu ob tem opažajo, da tudi etikete takšnih izdelkov niso ustrezne in da informacije na deklaraciji pogosto odstopajo od dejanske sestave izdelkov. In ker vsebnost določene snovi pogosto ni ustrezno navedena, tudi ob deklaraciji uporabnik tvega, da bo zaužil prevelik odmerek, kar lahko vodi do zastrupitve.

Na DrogArtu sicer nudijo anonimno brezplačno testiranje takšnih izdelkov, pa tudi prepovedanih drog. "Da se dejansko preveri sestava vzorca in da se potem uporabnik odloči, ali je to nekaj, kar bi želel zaužiti, ali pa gre mogoče za neko lahko tudi smrtno nevarno substanco. Tako lahko preprečujemo tudi smrtna predoziranja in hospitalizacije," je dejal Verdenik.

Sistem za zgodnje obveščanje o novih psihoaktivnih snoveh

"O tem dogodku smo že poročali agenciji Evropske unije za droge," pa je povedala Mateja Jandl z NIJZ-ja. Kot je pojasnila, gre za ustaljen postopek v okviru sistema zgodnjega obveščanja o novih psihoaktivnih snoveh, v katerega so vključene evropske države.

Sistem v Sloveniji zajema več deležnikov, ki med seboj sodelujejo, denimo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oziroma njihov Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, DrogArt, Generalno policijsko upravo in laboratorij Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Namen sistema je, da se snov, ko se pojavi, prepozna, in se nato o njej poroča tudi evropski agenciji za droge in se o njih obvešča uporabnike. Razprši se torej potrebna opozorila organizacijam, ki imajo stik z uporabniki mamil. Če bi šlo za večji izbruh ali nevarnost za javno zdravje, pa bi obvestili tudi splošno javnost, je pojasnila Jandl. "Cilj tega sistema je, da se neka taka snov, ki je nenadzorovana in nevarna in ki je bila kupljena v neki ustanovi oz. trgovini, kjer so do nje dostopali tudi mladi, potem v končni fazi doda na seznam prepovedanih drog," je poudarila.