"Medtem ko se mnogi pohodniki odpravijo v Julijske Alpe na severozahodu Slovenije, pot Pohorje–Kozjak raziskovalce vabi v manj obljudeni vzhodni konec Slovenije," so zapisali pri priznanem spletnem portalu in nadaljevali, da pot vodi med "neokrnjene gozdove, prečka smučišča, gre mimo slapov in se povzpne na 1543 metrov visok Črni vrh, ki je tudi najvišja točka poti".

Ker o tej pridobitvi tako za slovenske kot tuje pohodnike do zdaj (vsaj v Ljubljani) še nismo slišali, čeprav je že na voljo privlačna spletna stran, na kateri je mogoče najti natančne opise in zemljevide etap, smo se z vprašanji obrnili na Karmen Razlag, vodjo sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji za Podravje - Maribor. Pojasnila je, da je objava na BBC-ju rezultat načrtnega sodelovanja z mednarodnimi mediji. "BBC-jev članek je pripravil novinar Alex Crevar, ki dobro pozna regijo širšega alpsko-jadranskega prostora. Gre za pomembno mednarodno potrditev potenciala poti. Uvrstitev med najbolj pričakovane pohodniške poti leta 2026 pomeni veliko promocijsko vrednost in potrjuje, da ima Pohorje–Kozjak Trail zgodbo, ki presega lokalne okvire," je dejala. Že zaradi objave na tem britanskem spletnem portalu so v agenciji dobili veliko čestitk, a se ne mislijo ustaviti, saj v prihodnjih tednih in mesecih pripravljajo predstavitev poti tudi na večjih mednarodnih outdoor platformah.

10 etap po Pohorju, 10 po Kozjaku

Uradno bo pohodniška pot Pohorje–Kozjak Trail odprta junija v Mariboru, kjer je tudi izhodišče Slovenske planinske poti. Takrat jo bodo tudi predstavili širši javnosti. Vse podrobnosti v agenciji tako še pilijo, znani pa so že njeni glavni številčni kazalniki. Gre za 174 kilometrov dolgo krožno pohodniško pot, katere izhodišče je v Mariboru in ki povezuje pogorji Pohorja in Kozjaka. Pot je razdeljena na 20 etap, od tega jih 10 poteka na Pohorju (približno 85 kilometrov) in 10 na Kozjaku (približno 97 kilometrov), skupni čas hoje pa je ocenjen na 59 ur. Poti povečini sledijo že obstoječim in uradno markiranim planinskim potem pod okriljem Planinske zveze Slovenije, v sodelovanju s planinskimi društvi pa jih bodo dodatno označili in nadgradili kot enoten pohodniški produkt. Pot je sicer že pred uradnim odprtjem mogoče v celoti prehoditi.

Ideja za pot je nastala v okviru Partnerstva za Pohorje, kjer razvoj Pohorja in Kozjaka koordinirajo na RRA Podravje - Maribor. "Navdih smo iskali pri uspešnih slovenskih in mednarodnih modelih, vendar smo produkt prilagodili značaju naše regije. Po tem, ko smo v zadnjih letih vzpostavili in označili več kot 720 kilometrov kolesarskih povezav, letos razvoj nadaljujemo tudi na področju pohodništva. Pohorje–Kozjak Trail je tako eden največjih skupnih razvojnih projektov Partnerstva za Pohorje na področju pohodništva, s katerim želimo Pohorje in Kozjak povezati v smiselno celoto – krožni pohodniški sistem, ki temelji na doživljanju narave, kulturne dediščine in razglednih točk tako na Pohorju, Kozjaku in ob reki Dravi," je poudarila Karmen Razlag. Poseben poudarek so namenili tudi trajnostnemu pristopu, zato pot poteka po obstoječi infrastrukturi in ne posega v občutljive dele narave.

Od posamičnih izletov do večdnevnih pohodov, od družin do odlično pripravljenih pohodnikov

Etape Pohorje–Kozjak Traila so zasnovane tako, da se začnejo in zaključijo na dobro dostopnih točkah, kot so mesta, turistični centri ali planinske koče. Več izhodišč je dostopnih tudi z javnim prevozom (na primer Maribor, Zreče, Ruše, Radlje ob Dravi), druga pa so dosegljiva z avtomobilom ali kolesom. "V prihodnjih fazah razvoja bomo posebno pozornost namenili tudi organiziranim transferjem med etapami ter izboljšanju navezav do ključnih začetnih in končnih točk," je dodala Razlag.

Pohodniki lahko torej "na dah", dan za dnem, prehodijo vse etape kot del pohodniškega maratona, ali pa si izberejo le posamezne etape, ki se sicer po dolžini precej razlikujejo, saj so dolge od dobrih štirih kilometrov, ki jih lahko premagajo v uri in pol, pa vse do peturnih 15-kilometrskih pohodov. Tako bodo našli izbiro zase tako zahtevnejši pohodniki, ki lahko grizejo v kolena ves dan, kot tisti z manj kondicije ali družine z majhnimi otroki.

"Celotna trasa je označena kot zahtevnejša večdnevna planinska pot predvsem zaradi skupne dolžine in višinskih razlik posameznih etap. Tehnično pot ni zahtevna, zato jo aktivni pohodniki lahko prehodijo brez posebnih težav. Posamezne etape so različno zahtevne," je dejala Razlag. Primerne za družine ali manj pripravljene pohodnike so naslednje etape: Belvi–Mariborska koča–Ruška koča, Mariborska koča–slap Skalca, Mariborska koča–Ruška koča, Rogla–Lovrenška jezera, Ribniška koča–Kope, Sveti Jernej–Sveti Primož in Kamnica–Sveti Urban. Za bolje pripravljene pohodnike pa v agenciji svetujejo, da združijo različne etape ali izberejo trase Pragozd Šumik s slapovoma Veliki in Mali Šum, Radlje–Remšnik in Trije kralji–Klopni vrh.

Na poti več kot 100 takšnih in drugačnih znamenitosti

Obiskovalci se na poti ne le dodobra razmigajo, ampak ob rekreaciji in skrbi za zdravje spotoma tudi kaj novega spoznajo. Ob posameznih etapah je namreč evidentiranih več kot 100 naravnih in kulturnih znamenitosti, ki omogočajo spoznavanje bogate kulturne in naravne dediščine obeh pogorij.

"Med točkami interesa so: izhodišče Slovenske planinske poti, arheološko najdišče Habakuk in Poštela, zgornja postaja Pohorske vzpenjače s kompleksom Bellevue, cerkev sv. Bolfenka, Mariborski razglednik, Slap Skalca (Framski slap), cerkev sv. Areha, Pri Bajgotu (Šumik), slap Šumik, Urškin križ, cerkev sv. Treh kraljev, interpretacijska pot Črno jezero, Črno jezero, razgledni stolp na Rogli, Rogla s širšo ponudbo, Lovrenška jezera, Ribniško jezero, Črni vrh – najvišji vrh Pohorja, turistični kompleks Kope s širšo ponudbo, najvišji vrh Kozjaškega pogorja, hoja tik ob in na državni meji Slovenije in Avstrije, mejna cerkev sv. Urbana na Kozjem vrhu, Kapunarjev vrh, Remšnik in cerkev sv. Jurija, cerkev sv. Pankracija z razglednim balkonom, Odomovo jezero, Kapla na Kozjaku, cerkev sv. Duha na Ostrem vrhu, cerkev sv. Urbana nad Kamnico ..."

Projekt tako ne predstavlja le nove pohodniške poti, temveč tudi pomembno povezovalno platformo med občinami, planinskimi društvi in turističnimi ponudniki na območju Pohorja in Kozjaka, so prepričani v RRA Podravje - Maribor. Največji izzivi pri oblikovanju poti Pohorje–Kozjak Trail prav zato niso bili tehnične narave, temveč usklajevalne, torej kako povezati 13 občin in več planinskih društev ter poenotiti razvojno vizijo med dvema pogorjema.

Pohorje posejano s kočami in smučišči, Kozjak bolj miren in butičen

Na pohorskem delu se lahko pohodniki okrepčajo in spočijejo v več planinskih postojankah, kot so Mariborska koča, Ruška koča, Ribniška koča, Koča na Pesku, Koča pod Kremžarjevim vrhom, na poti prečkajo tudi smučarska središča na Belviju, Arehu, Rogli, Treh kraljih in Kopah. Na kozjaškem delu je planinske infrastrukture manj. Ključni postojanki sta Planinski dom Košenjak in Koča na Žavcarjevem vrhu, možnosti so tudi v okviru kmečkih turizmov in zasebnih ponudnikov turističnih nastanitev v okolici Urbana, Tojzlovega vrha, Sv. Duha kakor tudi nad Kaplo ali Radljami ob Dravi.

Število obiskovalcev zmerno raste

Na vprašanje, koliko pohodnikov pričakujejo na poti in ali bo med njimi po pričakovanjih več domačih ali tujih gostov, je Karmen Razlag odgovorila: "V 13 občinah Partnerstva za Pohorje zaznavamo stabilno rast turizma. Število prihodov turistov se je povečalo s 405.769 v letu 2024 na 431.302 v letu 2025, kar pomeni porast za 25.533 prihodov oziroma približno 6,3 odstotka. Prav tako so se povečale prenočitve: z 974.217 v letu 2024 na 1.010.588 v letu 2025, kar predstavlja rast za 36.371 prenočitev oziroma okoli 3,7 odstotka. Obisk traila bomo spremljali na podlagi statistike prenočitev, podatkov planinskih koč, števila prenosov GPX sledi ter podatkov iz outdoor aplikacij. Pričakujemo kombinacijo domačih pohodnikov (vikend etape) in tujih gostov (večdnevni pohodi), zlasti z nemškega, avstrijskega, hrvaškega, madžarskega, poljskega in češkega trga."

Pot bi lahko bila tudi pomemben korak k večji mednarodni prepoznavnosti Pohorja kot ene vodilnih pohodniških in outdoor destinacij v tem delu Evrope, želijo pa si tudi, da bi Pohorje še utrdili kot privlačno 365-dnevno outdoor destinacijo. "V zadnjih letih so se namreč številna smučarska središča v Sloveniji in širše zaradi podnebnih razmer ter velikega potenciala za razvoj aktivnosti na prostem vse bolj preoblikovala v celoletne outdoor centre. Podobno je tudi na Pohorju, kjer se vse bolj zavedamo priložnosti, ki jih ponuja razvoj turizma skozi vse leto. Tako večji centri kot tudi številni manjši ponudniki razvijajo nova doživetja na prostem in s tem bogatijo ponudbo za obiskovalce v vseh letnih časih. Pohorje se tako vse bolj uveljavlja kot ena vodilnih slovenskih outdoor destinacij," je sklenila pogovor sogovornica.

Preostale štiri najbolj pričakovane pohodniške poti v letu 2026 po izboru BBC-ja:

POT OD SKALNEGA GOROVJA DO NORDEGGA, KANADA: dolžina 109 km, trajanje 6 dni, start v Nordeggu, cilj pri Rocky Mountain House. Pot se začne ob vznožju Kanadskega Skalnega gorovja in poteka mimo jezer in gozdov in mostu Taunton Trestle v provinci Alberta. Del poti poteka po obnovljenem odseku železniške proge. Jeseni leta 2025 so odprli polovico, torej 50 kilometrov nove poti, ki jo lahko uporabljajo tako pešci kot kolesarji in jahači. Druga polovica je predvidena za odprtje letos. Gre za zmerno do zahtevno pot.

OBALNA POT KRALJA KARLA III., ANGLIJA: dolžina več kot 4300 kilometrov, trajanje okoli pet mesecev, start na severovzhodu Anglije ob meji s Škotsko, cilj na severozahodu Anglije ob meji s Škotsko. Pot so začeli urejati leta 2023 v čast kronanja novega britanskega kralja Karla III., ko bo letos dokončana, pa bo to najdaljša urejena obalna pohodniška pešpot na svetu. Obkroži celotno obalo Anglije od meje s Škotsko na severovzhodu do meje s Škotsko na severozahodu. Pot prečka plaže, kmetije in ribiške vasice, vodi mimo gradov in skozi mesta, kot so Brighton, Portsmouth in Southampton. Na severozahodu se povezuje tudi s potjo ob Hadrijanovem zidu.

VZHODNA MAJORKA GR-226, MAJORKA, ŠPANIJA: dolžina 100 kilometrov, trajanje 4 dni, začetek: Cales de Mallorca, cilj Cala Rajada. Ta pot, ki je bila končana januarja letos, je odlična izbira za vse, ki želijo hojo kombinirati s počitkom na plažah, ogledi zgodovinskih mest in uživanjem v čudovitih razgledih. Pot poteka po severovzhodnem delu tega balearskega otoka, v vsaki etapi je treba prehoditi 25 kilometrov. Pot ni zahtevna.

POT DONGSEO, JUŽNA KOREJA: dolžina 849 kilometrov, trajanje 55 dni, start na otoku Anmyeondo, cilj v mestu Uljin. Navdih za pot Dongseo (kar v prevodu pomeni vzhod-zahod) so Južni Korejci našli pri znameniti španski romarski poti Camino de Santiago. Pot bo v celoti končana leta 2027 in bo prva pešpot, ki bo povezala vzhodno obalo pri Vzhodnem morju z zahodno obalo, ki leži ob Rumenem morju. Za zdaj je končanih okoli 600 kilometrov poti. Pot vodi čez gorsko verigo Baekdu-Daegan pa tudi čez peščene obale, gozdove, riževa polja, mimo budističnih templjev in skozi 225 vasi.