Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki je delo začela januarja lani, je v prvotnem osnutku predlagala 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih za vzgojno-izobraževalni sistem.

Vodja delovne skupine Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete je ob predstavitvi predloga nacionalnega programa pojasnil, da so v času javne predstavitve prejeli 486 pripomb, zato so osnutek nacionalnega dokumenta dopolnili ali preoblikovali, tako da imamo v končnem predlogu dokumenta opredeljenih 21 strateških ciljev, 55 strateških podciljev in 306 ukrepov.

Kot je pojasnil Vogrinc, so največ dodatnih ukrepov dodali s področja srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, nekaj ukrepov so dodali na področju glasbenega izobraževanja, vključili smo tudi dijaške domove, nekaj ukrepov pa je povezanih z izobraževanjem priseljencev v vzgojno-izobraževalnem sistemu in z vzgojo in izobraževanjem na narodno mešanih območjih.

Med novimi predlogi je vključevanje otrok, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, v krajši program vrtca, vključili v krajši program vrtca. Ta sicer obstaja že zdaj, vendar ga želijo podaljšati v obsegu od 240 do 480 ur oziroma naj bi bil organiziran od meseca marca do konca šolskega leta oziroma do vstopa otroka v prvi razred osnovne šole.

"Obstaja približno 1000 otrok v Sloveniji, ki niso vključeni v predšolsko vzgojo, po različnih raziskavah in analizah so to ravno tisti otroci, ki bi najbolj potrebovali vključitev v predšolsko vzgojo," je dejal Vogrinc in dodal, da delovna skupina tudi nasprotuje velikim vrtcem, vendar so omejitev na zgornjo mejo 40 oddelkov, spremenili na 45 oddelkov, tudi zaradi možnosti krajših programov.

Brezplačna srednja šola

"Kar se tiče srednješolskega izobraževanja, smo zapisali zelo jasno sporočilo, da mora biti srednješolska izobrazba nacionalni standard, kar pomeni, da mora država vsakemu posamezniku, in to kadar koli v njegovem življenju, omogočiti pridobitev najmanj srednješolske izobrazbe, se pravi tudi brezplačno. To seveda ne pomeni, da se s tem obvezno izobraževanje podaljšuje, ampak da ima vsak posameznik, tudi tisti, ki v času svoje mladosti ne zaključi srednješolskega izobraževanja, v nadaljevanju možnost, da se brezplačno vključi v srednješolsko izobrazbo," je poudaril Vogrinc.

Delovna skupina tudi predlaga evalvacijo strukture in namena srednješolskih programov, saj skoraj vsi dijaki iz srednjih strokovnih šol nadaljujejo študij na univerzitetnem nivoju. Zato je po Vogričevih besedah treba premisliti ustreznost trenutnih srednješolskih programov. V tistih programih, kjer dijaki pravzaprav skoraj vsi nadaljujejo izobraževanje na terciarni ravni, bi morali okrepiti splošnoizobraževalne predmete. V programih za neposreden vstop v poklic pa okrepiti praktično usposabljanje z delom.

Predlagajo tudi, da se ohranita dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri matematiki in tujem jeziku. Za zvišanje ravni znanja dijakov pa predlagajo vpeljavo dveh ravni zahtevnosti pri vseh splošnoizobraževalnih izbirnih predmetih.

Razvoj standardov pri izobraževanju priseljencev

Glede izobraževanja priseljencev je povedal, da se z novim predlogom sistemizira delež delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca. "Predlagamo, da se zagotovi možnost dodatnih ur slovenščine za učence priseljence tudi v tretjem in četrtem letu njihove vključitve v osnovno šolo, seveda če ne dosegajo zadovoljivega nivoja poznavanja in uporabe učnega jezika, torej če ne dosegajo tistih standardov znanja, ki naj bi jih učenci priseljenci dosegli po zaključnem začetnem pouku slovenščine. Z vsemi temi ukrepi želimo jasno sporočiti, da je znanje slovenskega jezika za priseljence seveda osnovni pogoj za to, da lahko sledijo pouku tudi vseh ostalih predmetov," je pojasnil Vogrinc in opozoril, da bo treba razviti standarde znanja, ki naj bi jih učenci priseljenci dosegli po zaključnem začetnem pouku slovenščine in s tem dosegli standarde znanja, ki so potrebni za to, da se lahko postopno vključujejo k posameznim predmetom obveznega programa osnovne šole.

"Dokler znanja slovenskega jezika ne bodo imeli na tem nivoju, je treba seveda zagotoviti dodatne ure za učenje slovenščine," je dodal.

Spodbujanje gibalne aktivnosti

"V končni verziji našega dokumenta smo zapisali poseben podcilj spodbuditi večjo gibalno aktivnost učencev, dijakov in odraslih, se pravi tega podcilja v prvotni verziji dokumenta nismo imeli. V skladu s tem podciljem predlagamo, da se v zadnje triletje osnovne šole doda ena ura športa na teden, torej v prvih dveh triletjih imamo zdaj tri ure, v zadnjem triletju imamo dve uri, torej naš predlog je, da se tudi v zadnje triletje doda ena ura športa. Poleg tega pa smo jasno zapisali, da je treba vsakemu učencu oziroma dijaku zagotoviti pogoje za pet ur gibanja na teden, torej to ne pomeni pet ur športa, ampak to pomeni obvezne ure, ki jih že ima predmet šport, potem pa izbirni predmeti, razširjeni program osnovne šole, interesne dejavnosti, športni dnevi ter tudi obvezne izbirne vsebine, skratka, da bi, gledano v celoti, vsak učenec oziroma dijak imel zagotovljenih vsaj pet ur gibanja na teden v javnem šolskem sistemu," je še Vogrinc povedal glede povečanja športne aktivnosti učencev.

Delovna skupina tudi predlaga povečanje javnih sredstev za vzgojo in izobraževanje od vrtca do konca srednješolskega izobraževanja, in sicer iz zdajšnjih približno 4,17 odstotka BDP-ja na najmanj 4,6 odstotka BDP-ja.

"Dodali smo še poseben ukrep, da je treba zagotoviti dodatno financiranje vzgojno-izobraževalnih zavodov, za katere se ugotovi, da zaradi posebnih okoliščin, v okviru katerih delujejo, na primer geografska oddaljenost od gospodarskih in kulturnih središč, socialnoekonomska razvitost okoliša, večje število učencev priseljencev in podobno," je še navedel vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa in napovedal, da bo ministrstvo v pol leta pripravilo akcijske načrte uresničevanja ukrepov, kjer bodo opredelili tudi, kdo in do kdaj je odgovoren za njihovo realizacijo. Napovedal je, da bo predlog programa septembra obravnaval DZ.

Minister Darjo Felda se je ob predaji predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja zahvalil delovni skupini za opravljeno strokovno delo. "Predlog Nacionalnega programa bomo na ministrstvu preučili. Verjamem, da bomo skupaj našli ustrezne rešitve, ki bodo odgovorile na izziv, kakšen vzgojno-izobraževalni sistem si želimo in potrebujemo," je še poudaril minister Felda.

Združenje ravnateljev in pomočnikov pozdravlja več predlaganih novosti

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič, sicer tudi ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar, je v odzivu sporočila, da je več novosti v predlogu glede na osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja smiselnih. Med drugim pozdravlja predlog sprememb na področju poučevanja učencev priseljencev, saj se delež otrok priseljencev povečuje. Pojasnila je še, da je otrokom priseljencem smiselno ponuditi več pomoči pri učenju, saj so šele po enem letu učenja zmožni vzpostavljati socialne stike.

V združenju "absolutno podpirajo" tudi predlog o dodatnem financiranju zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah, torej so denimo oddaljeni od mestnih središč ali imajo več učencev priseljencev. Po mnenju Mojce Mihelič je namreč jasno, da so šole v zelo oddaljenih krajih dražje, jih je pa smiselno ohranjati. "Če govorimo o javni osnovni šoli, potem morajo biti za vse otroke enaki pogoji, ne glede na to, kje se šolajo," je poudarila. Opozorila je sicer, da se ob tem hitro postavi vprašanje, kakšna bodo merila za prejemanje dodatnih sredstev. Že znotraj 47 ljubljanskih šol je po njenih besedah veliko specifičnosti. Zavzema se tudi za več javnih sredstev za celotno šolstvo.

Mihelič je še navedla, da so program sestavljali strokovnjaki, ki so "kar dobro preigrali različne možnosti, vem tudi, da so se zelo slišali, vsaj v večini skupin". Želi pa si, da bi šole imele več prostih rok za odločanje o vsebinah programa glede na potrebe učencev in okolja, v katerem šola deluje.

Opozorila je, da številni zakoni in pravilniki področje šolstva pretirano določajo. "Menim, da je to napačna pot," je dejala. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev je poudarila tudi pomen celovite reforme na področju šolstva. "Tako imamo pa ves čas občutek, da bolj ali manj delamo samo lepotne popravke," je dejala.