Dijaki si rezultate splošne mature s pomočjo šifre od 7. ure naprej lahko ogledajo tudi na spletu. Do 9. ure je to storilo 83 odstotkov kandidatov, skoraj polovica že v prvih desetih minutah.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, je bil letošnji uspeh na splošni maturi 91,8-odstoten. Lani je bil uspeh za 0,2 odstotka višji. "Če pogledamo petletno povprečje rezultatov na splošni maturi, se rezultati ujemajo do desetinke odstotka, kar kaže na dobro načrtovan, stabilen in predvidljiv sistem," je pojasnil minister.

Posebej je pohvalil zlate maturante, ki so pri splošni maturi dosegli od 30 do 34 točk, pri poklicni maturi pa 22 oziroma 23 točk. "Takšnih maturantov je bilo pri splošni maturi 315, pri poklicni pa 177," je razkril in ob tem dodal, da je 23 kandidatov pri splošni maturi doseglo vse točke, pri poklicni pa je bilo takšnih kandidatov 37. "Tako da lahko rečemo, da se je število maturantov z vsemi točkami pri poklicni maturi in pri splošni maturi zelo zbližalo, nekako je primerljivo tudi glede na različno število maturantov poklicne in splošne mature," je dodal.

Pri tem pa je poudaril, da sta poklicna in splošna matura že v osnovi drugače zasnovani in po vsebini in standardih znanja neprimerljivi. V zadnjih letih je razvoj poklicne mature potekal v smeri eksternosti, kar pomeni, da kandidati pri posameznih predmetih rešujejo enake naloge in s tem rezultati postajajo vedno bolj primerljivi na nacionalni ravni.

"Primerljivost rezultatov na nacionalni ravni je ključnega pomena za nadaljnji razvoj mature in kakovosti slovenskega srednješolskega sistema. Doseganje primerljivih standardov znanja pa je ključnega pomena tudi za nadaljevanje izobraževanja in za vključevanje na trg dela," je ob predstavitvi rezultatov poudaril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj in nazadnje poudaril pomen mature za sistem vzgoje in izobraževanja. "Biti maturant in maturirati ne pomeni le zaključek srednje šole. To je tudi prelomnica, povezana z življenjskim obdobjem, z obdobjem polnoletnosti, samostojnosti in odgovornosti ter prehoda na višješolsko oziroma visokošolsko izobraževanje ali pa v zaposlitev," je sklenil minister Logaj in za konec čestital vsem kandidatom, ki so v letošnjem spomladanskem roku uspešno opravili maturo, ter jim zaželel veliko uspehov tudi v prihodnosti.

Vpogled v izpitno dokumentacijo do 16. julija

Splošno maturo je na 80 šolah letos prvič opravljalo več kot 6600 dijakov, poklicno pa na 142 srednjih šolah in drugih izobraževalnih zavodih več kot 9700 kandidatov. Zadnje so z uspehom seznanili že 7. julija, danes pa lahko do svojih rezultatov vsi dostopajo na spletni strani Državnega izpitnega centra RIC.

Do vključno 16. julija lahko opravijo tudi spletni vpogled v izpitno dokumentacijo. V tem času bodo lahko na državno komisijo za splošno maturo vložili morebitni ugovor na oceno oziroma na izračun ocene.

Osrednji del spomladanskega roka splošne in poklicne mature se je začel 29. maja s pisnim izpitom iz tujega oz. maternega jezika, zadnji pisni izpit pa je potekal 16. junija. Ustne izpite pa so kandidati opravljali med 11. in 23. junijem.

Dijaki, ki želijo s poklicno maturo nadaljevati študij na fakulteti, ki je to možnost omogočila v razpisnih pogojih, so morali opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Po podatkih Državnega izpitnega centra se je na dodatni maturitetni izpit prijavilo 1935 kandidatov.

Maturi se sicer obeta korenitejša sprememba, predvsem pri poklicni. Junija je DZ sprejel novelo zakona o maturi, ki bo omogočala pristop k poklicni maturi tudi iz petih predmetov, pri čemer bodo trije splošnoizobraževalni na ravni splošne mature. S to maturo bo dijak lahko nadaljeval izobraževanje na univerzitetnih in enovitih magistrskih programih. Zakon ukinja tudi zimski rok poklicne mature. Sprememba mature je predvidena s šolskim letom 2030/31, del sprememb pa za šolsko leto 2026/27.