Mojca Lukan z Inštituta 8. marec, ki je predloga vložil v zakonodajni postopek v imenu 5000 državljank in državljanov, je menila, da bi morala vlada to storiti še pred sprejetjem obeh predlogov v DZ. Predlog za brezplačno kosilo so sicer vložili glede na izkušnje staršev, ki so poročali, da otrokom težko plačajo kosilo v šoli.
S spremembo zakona o osnovni šoli bi za vse šoloobvezne otroke kot pravico uvedli šolsko kosilo, z novelo zakona o šolski prehrani pa bi to pravico tehnično uredili in denimo prepovedali vključevanje zunanjih izvajalcev. Zagotavljanje šolskega kosila je zdaj namreč po njihovih ugotovitvah tržna dejavnost.
Javna predstavitev mnenj o obeh zakonskih predlogih, ki jo je organiziral odbor DZ-ja za izobraževanje na zahtevo poslanskih skupin koalicije, je po besedah Lukan pokazala, da o obeh besedilih obstaja soglasje, hkrati pa tudi, da je veliko otrok tudi v Sloveniji še vedno lačnih.
Po navedbah ministra za vzgojo in izobraževanje Darja Felde je delež učencev, ki so prijavljeni na malico, že vrsto let približno 98-odstoten, na kosilo pa jih je prijavljenih 83 odstotkov. Pred uvajanjem obravnavanih zakonskih sprememb pa bi bilo treba najprej poskrbeti, da bodo vse šole imele ustrezno sodobno opremo, je opozoril in spomnil, da morajo omogočiti kosilo tudi tistim, ki imajo medicinsko predpisano dieto. Pri zagotavljanju nekaterih od teh diet je po njegovem svarilu zahtevana velika previdnost. Vsekakor pa si bodo na ministrstvu prizadevali, da bodo čim prej izpolnili zahteve iz predlogov, je dejal.
Nina Zidar je kot predstavnica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje povedala, da oba predloga podpirajo. Spomnila je, da so marca pristojne pozvali k ureditvi brezplačne osnovne šole tudi v dejanskem življenju in na svoji spletni strani in družbenih omrežjih objavila peticijo. V njej so se zavzeli za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila uresničitev njihove zahteve za brezplačno osnovno šolo.
Obroki morajo biti kakovostni in zdravi
Predsednici strateškega sveta vlade za prehrano Nataši Fidler Mis se zdi nujno, da so šolski obroki kakovostni in zdravi. V zadnjih 20 letih se je delež otrok, ki imajo čezmerno telesno maso ali so predebeli, zelo povečal, je opozorila. Poleg tega je treba po njenem opozorilu bolj poudariti pomen nakupa slovenske in lokalno pridelane hrane ter uživanja sadja in zelenjave.
Zmanjšati pa je treba količino visoko procesirane, ocvrte in mastne hrane, je poudarila.
Če smo se v državi odločili, da je treba uživati zdravo hrano, je treba najti tudi pot za dosego tega cilja, meni poslanka SDS-a Alenka Helbl. Veliko šol po njenem opažanju že sledi smernicam strateškega sveta vlade, čeprav so bili odzivi staršev ponekod najprej odklonilni.
Kuharski mojster Luka Jezeršek bi v razpravo vključil več šolskih kuharjev. Ti imajo namreč veliko informacij in izkušenj, tako da bi lahko iz prve roke povedali, kako bi se lahko lotili odprtih vprašanj. Več sodelujočih v javni predstavitvi mnenj pa bi k sodelovanju pritegnilo tudi otroke.
