Po predlogu koalicije bi se višina subvencije za obrok študentske prehrane iz trenutnih 4,10 evra dvignila na 5,05 evra, s čimer želijo predlagatelji sprememb zakona izboljšati socialni položaj študentov. Kot navajajo, je bilo pred 1. januarjem 2023, ko je bila dvignjena najvišja možna vrednost obroka subvencionirane študentske prehrane, povprečno doplačilo študenta ob izkoriščeni subvenciji za 0,95 evra nižje: "S tem predlogom želimo študente postaviti v enak položaj, v katerem so bili pred dvigom vrednosti obroka, ter omiliti posledice splošne rasti cen življenjskih potrebščin za študente."
Do 10 subvencij več mesečno in podaljšanje možnosti koriščenja na 17 ur v dnevu
Predlog pa predvideva še dve pomembni spremembi – podaljšanje časa možnosti koriščenja subvencije za prehrano na 17 ur na dan in celotnega obdobja v mesecu, ko je mogoče prehrano plačati s t. i. boni. Po trenutno veljavni zakonodaji so namreč študenti mesečno upravičeni do ene subvencije vsak delovni dan (z izjemo tistih, ki imajo študijske obveznosti tudi ob sobotah in nedeljah ter to dokažejo s potrdilom, ki ga izda višja strokovna šola oziroma visokošolski zavod). Predlagatelji ugotavljajo, da študijski proces ni vezan le na delovne dneve, še posebej med izpitnim obdobjem se po njihovih navedbah študenti učijo vse dni, zato predlagajo, da se pri dodelitvi subvencije upoštevajo vsi koledarski dnevi v mesecu in ne le delovni. V povprečju to pomeni 9 do 10 dodatnih subvencij mesečno, pojasnjujejo.
Zaradi nepredvidljivega študijskega okolja in hibridnega načina študija, ko se nekatere študijske obveznosti izvajajo na daljavo in ko se študijski proces izvaja velik del dneva, med kratkimi odmori pa študenti nimajo dovolj časa, da bi pojedli topel obrok, koalicijski poslanci predlagajo tudi podaljšanje intervala koriščenja subvencionirane študentske prehrane od 7. ure zjutraj do polnoči. Trenutno je bone mogoče izkoristiti med 7. in 22. uro.
Kot v oceni finančnih posledic sprememb navajajo predlagatelji, bi zvišanje subvencije za prehrano državni proračun stalo 4,3 milijona, še dodaten milijon pa podaljšanje časovnega okvira (tako mesečnega kot dnevnega) za možnost koriščenja subvencij, pri čemer poudarjajo, da so sredstva za ta namen v proračunu že zagotovljena.
Minimalna urna postavka bi se zvišala za 40 centov
Predlog poleg tega predvideva tudi dvig minimalne urne postavke za študente in dijake, in sicer za 5,2 odstotka ali 40 centov (s 7,34 evra na 7,74 evra). Predlagatelji dvig utemeljujejo na statistiki – trenutni izračun upošteva, da se na posamezni mesec povprečno opravi 174 ur dela. Pо podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pa je dejansko število plačanih ur za delo, opravljeno po pogodbi o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas) v povprečju 165 na mesec, zato predlagatelji menijo, da je treba zmanjšati število ur, ki se uporabljajo v izračunu za določitev minimalne bruto urne postavke.
Ker je študentsko delo časovno omejeno, se po mnenju predlagateljev z zvišanjem urne postavke študente in dijake postavlja v enakopravnejši položaj v primerjavi z zaposlenimi.
Predlog sprememb, ki ga je koalicija sicer predstavila že v začetku septembra, predvideva tudi nekaj drugih sprememb – študentom bo v primeru sprejetja zakona npr. omogočeno prejemanje štipendije v času dodatnega (absolventskega) leta na prvi in na drugi stopnji visokošolskega študija, s čimer se bo štipendiranje uskladilo z upravičenostjo do ostalih pravic iz statusa študenta, pri katerih ni določena omejitev glede veljavnosti v času dodatnega leta študija.
Dodaten mesec več za končanje študija v primeru "objektivnih okoliščin"
Študentje štipendisti bi po predlogu imeli tudi dodaten mesec več časa za končanje študija (tako na prvi kot drugi stopnji) – a le v primeru objektivnih okoliščin, kot so višja sila, zdravstvene težave, težje socialne okoliščine. Zdaj je bila meja pri 12 mesecih, po tem roku so morali študentje vračati štipendijo za zadnje leto študija. V praksi se je namreč dogajalo, da so visokošolski zavodi zagovore diplomskih in/ali magistrskih del načrtovali za oktober, ko se začne študijsko leto. Kot pojasnjujejo predlagatelji, je cilj popravka "urediti krivično stanje, v katerem se znajdejo študenti, ki jim po krivdi izobraževalnega zavoda ne uspe zaključiti v roku".
Do štipendije v absolventskem letu bi bila upravičena oba starša, ne le tisti, ki prejema starševski dodatek
Študentom staršem pa bi se po predlogu izenačile pravice pri štipendiranju. Po trenutni zakonodaji je namreč do štipendije v dodatnem letu študija, ki že zdaj pripada obema študentoma staršema, upravičen le eden od njiju – tisti, ki prejema starševski dodatek. Spremembe pa bi po navedbah predlagateljev omogočile razširitev pravice na katerega koli od staršev: "Na ta način se štipendijski sistem prilagaja sodobnim družbenim razmeram, večji enakosti staršev pri delitvi skrbi za otroka ter zmanjšanju tveganja za socialne stiske družin študentov."
Po navedbah predlagateljev bi omenjeni popravki zakona o štipendiranju stali okoli 35.000 evrov, denar za to pa je že zagotovljen v proračunu.
Predlog sprememb je sicer v parlamentarni postopek 3. septembra letos vložila skupina poslancev koalicije s prvopodpisanimi Lenartom Žavbijem (Gibanje Svoboda), Damijanom Bezjakom Zrimom (SD) in Tatjano Greif (Levica), po njihovih takratnih pojasnilih pa so spremembe nastale v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije. Predlog bodo poslanci na odboru za izobraževanje, znanost in mladino prvič obravnavali v četrtek.
