Dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Iztok Prezelj je v uvodnem nagovoru poudaril, da pri spletnih zlorabah otrok ne gre samo za kršitev človekove in otrokove pravice, ampak gre v resnici za grožnjo varnosti. "Vedno več je otrok na internetu in vedno več je kriminalcev na internetu, torej se tveganje samodejno povečuje," je navedel.

Direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije Nenad Šutanovac je poudaril tudi zmožnost generativne umetne inteligence, ki ustvarja lažne posnetke. To po njegovih besedah predstavlja povsem novo stopnjo nevarnosti in grožnje za otroke ter povečuje možnosti za zlorabo in izsiljevanje.

Tako kot Prezelj in Šutanovac je tudi direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Damjan Petrič poudaril pomen medresorskega sodelovanja. "Spletnim in spolnim zlorabam bomo lahko kos le, če si bomo med seboj izmenjevali primere tako dobrih kot tudi slabih praks, aktualne trende in predloge sprememb, ki bodo našim otrokom in mladostnikom omogočile otroštvo brez nasilja in brez zlorabe," je pojasnil.

Po njegovih navedbah je obravnava primerov spletnih spolnih zlorab težka, utrujajoča, psihično in čustveno zelo naporna, zato tisti, ki preiskujejo ta dejanja in zagotavljajo pomoč žrtvam, potrebujejo podporo. Tako bodo v policiji še letos začeli izvajanje supervizije za kriminaliste, ki delajo na tem področju, je napovedal.

Najpogostejše je nagovarjanje otrok na spolnost

Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Robert Tekavec je v izjavi za medije pojasnil, da najpogostejše spolne zlorabe na spletu ostajajo nagovarjanje otrok na spolnost, ko storilci prežijo na otroke, z njimi vzpostavljajo stike, z njimi manipulirajo.

Druga zelo pogosta oblika spolne zlorabe je izmenjevanje posnetkov spolnih zlorab otrok med storilci, zelo pogoste pa so tudi zlorabe, ko si mladoletnika v intimnem razmerju med seboj pošljeta intimne fotografije, nato pa eden izmed njiju tako fotografijo razširi naprej, je naštel Tekavec.

Opozoril je na posnetke, ki jih otroci objavijo nevede, saj imajo nekateri že pri šestih letih nenadzorovan in neomejen dostop do spleta. Izpostavil pa je tudi spolne zlorabe, ki so ustvarjene s pomočjo umetne inteligence. "Tudi če je umetno generirano gradivo otroka, ki je na videoposnetku ali na fotografiji gol ali spolno zlorabljen, gre za kaznivo dejanje," je poudaril.

V letu 2023 je policija obravnavala 193 kaznivih dejanj

Slovenska policija je po njegovih navedbah v letu 2023 obravnavala 193 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, leto prej 163, letos pa so do konca avgusta obravnavali 151 teh kaznivih dejanj. Večino teh prijav prejmejo od lastnikov družbenih omrežij, prijave podajo starši zlorabljenih otrok ali otroci sami, zaposleni v šolah in drugi, je pojasnil Tekavec. Po njegovih navedbah je preiskanost prijav tovrstnih kaznivih dejanj pri nas med 75 in 90 odstotki.

Po Tekavčevih navedbah je zelo pomembna preventiva. Mlade je treba opolnomočiti in jih seznaniti z nevarnostmi, da bodo lahko spolno zlorabo preprečili, v primeru spolne zlorabe pa je pomembno, da dovolj zaupajo odraslim in o tem čim prej spregovorijo, je pojasnil.

Tudi koordinator prijavne točke Spletno oko na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Andrej Motl je v izjavi poudaril pomen preventive. Starši se morajo zavedati, da se bo otrok v primeru, če se mu bo kaj zgodilo, nanje obrnil le, če bodo z njim že prej vzpostavili zadostno zaupanje, kar lahko dosežejo z neobsojajočo, odprto komunikacijo in pa s tem, da so tudi sami izobraženi na področju spletne varnosti ter poznajo aplikacije in družbene platforme, ki jih uporablja otrok, je pojasnil.

Današnjega posveta se v živo ali na spletu udeležuje več kot 900 udeležencev, med katerimi so predstavniki organov pregona, tožilstev in sodišč, ponudnikov spletnih storitev, zaposleni v šolstvu in centrih za socialno delo ter predstavniki nevladnih organizacij.