Za tretješolce je bilo v letošnjem šolskem letu pisanje NPZ-ja prvič obvezno, za devetošolce pa je bila novost ta, da je dosežek nacionalnega preverjanja znanja prvič vplival na vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa. Foto: BoBo

Državni izpitni center je objavil prve analize nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), ki so ga v letošnjem šolskem letu opravljali učenci 3., 6. in 9. razredov. Vsi so pisali preizkus iz maternega jezika (slovenščine, madžarščine ali italijanščine) in matematike, učenci 6. razreda so ob tem pisali tudi preizkus iz tujega jezika (angleščina ali nemščina), devetošolci pa so svoje znanje preverili tudi pri enem od dodatnih predmetov – tujega jezika, biologije, geografije ali športa.

Za tretješolce je bilo v letošnjem šolskem letu pisanje NPZ-ja prvič obvezno. Kot so sporočili iz Državnega izpitnega centra, ima NPZ iz slovenščine v 3. razredu vlogo zgodnjega orientacijskega preizkusa. "Dosežki nam dajo povratno informacijo o znanju učencev na državni ravni. Osnovni cilj je načrtno zagotavljanje kakovostnega nadaljnjega razvoja temeljnih zmožnosti branja in pisanja pri učencih," so pojasnili. Preverjanje iz slovenščine so pisali 19.904 učenke in učenci 3. razredov, obsegalo pa je branje neumetnostnega besedila, preverjanje razumevanja prebranega neumetnostnega besedila, preverjanje poimenovalne, skladenjske in pravopisne ter slogovne in metajezikovne zmožnosti in tudi preverjanje zmožnosti pisanja krajšega neumetnostnega besedila.

Podrobnejšo analizo po razredih in predmetih lahko preberete na spletni strani Državnega izpitnega centra.

Povprečno število doseženih odstotnih točk je bilo 49,65, kar je po navedbah izpitnega centra skladno s pričakovanji. "NPZ namreč ni preizkus, na katerem naj bi vsi učenci dosegli visoke dosežke, ampak je namenjen razlikovanju med ravnmi znanja ter sledenju učnih ciljev in standardov znanja. Povprečje okoli 50 odstotkov pomeni, da je preizkus oblikovan tako, da vključuje naloge različnih zahtevnostnih stopenj. Če bi bilo določeno povprečje višje, to ne bi omogočilo učinkovitega razlikovanja med učenci z različnimi ravnmi znanja," so pojasnili.

Podrobnejša analiza sicer kaže, da so tretješolci uspešno reševali naloge zaprtega tipa (kjer so morali izbrati enega od podanih odgovorov), slabše so se izkazali pri nalogah, ki so zahtevale samostojno razlago, težave pa so imeli tudi pri nalogi, kjer bi morali odgovarjati glede na izhodiščno besedilo, a so mnogi namesto tega podajali lastna mnenja. Učenci so imeli težave tudi pri nalogi, v kateri so morali opisati ptico. Nekateri učenci so namreč opisa lotili v obliki alinej, nekateri pa so imeli tudi težave s poimenovanji delov ptičjega telesa (uporabljali so besede, kot so kožuh, nohti, nos).

Dosežki sicer kažejo, da večina učencev 3. razreda dosega osnovno raven znanja, veliko učencev pa ima težave pri zahtevnejših nalogah, so ocenili na Državni izpitni komisiji. Primerjava dosežkov po spolu ni pokazala statistično pomembnih razlik med dečki in deklicami, ravno tako ni bilo večjih razlik med regijami.

Pri tretješolcih na preizkusu iz matematike v rahli prednosti dečki

Preizkus iz matematike je pisalo 19.930 učenk in učencev, ki so v povprečju dosegli 55,99 odstotka. Vse možne točke je doseglo 70 učencev, medtem ko je 23 učencev doseglo 0 točk. Pri primerjavi dosežkov po regijah so razlike minimalne, saj rezultati po posameznih regijah ne odstopajo bistveno od državnega povprečja. Prav tako med spoloma ni zaznati izrazitih razlik – rahla prednost dečkov se nakazuje le pri učencih z višjimi dosežki, medtem ko so pri nižjih dosežkih nekoliko pogosteje zastopana dekleta.

Težave so se pokazale denimo pri nalogi, kjer so morali učenci pobarvati četrtino torte, ki je bila razdeljena na osmine, uspešno pa so reševali nalogo, ki je preverjala osnovno računanje s števili do 100. Zelo uspešno so tretješolke in tretješolci reševali tudi nalogo, pri kateri so morali uporabiti ustrezne merske enote za merjenje mase in dolžine, večinoma uspešno pa so reševali tudi naloge s področja geometrije.

Šestošolci so imeli precej težav pri samostojnem pisanju besedila

Učenke in učenci 6. razredov so medtem pri NPZ-ju iz slovenščine v povprečju dosegli 48,33 odstotka, vse možne točke je doseglo 13 učencev, tako kot v preteklih letih pa je višje število točk doseglo več učenk kot učencev. Skupno je NPZ iz slovenščine pisalo 20.349 učenk in učencev 6. razreda.

Prve analize NPZ-ja: šestošolci boljši pri matematiki, devetošolci pri slovenščini

Državna izpitna komisija je na podlagi analize dosežkov ugotovila, da so bili učenci med drugim uspešni pri prepoznavanju avtorja in teme izhodiščnega neumetnostnega besedila ter besed iste besedne družine, večina pa je znala tudi pravilno določiti spol samostalnika. V sklopu preizkusa so morali napisati tudi krajše besedilo za šolski časopis, v katerem so bralcem predlagali obisk Sečoveljskih solin, kar jim je predstavljalo precejšen izziv. "Predvidevamo, da določen delež učencev ni znal razbrati zahtevanih podatkov s seznama (cena vstopnic, odpiralni čas itd.), so v analizi napisali pri državni komisiji. "Dosežki kažejo, da tvorijo jezikovno pravilna besedila le najuspešnejši učenci," so dodali.

Še več težav je šestošolcem predstavljala naloga, v kateri so morali napisati besedilo o umetnostnem besedilu, najslabše pa so se izkazali pri nalogi, v kateri so morali presoditi, ali je besedilo dramsko, in svoj odgovor utemeljiti. Največ učencev (tretjina) je medtem izpustilo nalogo, pri kateri so morali pojasniti, kako prostor in čas v predloženem odlomku ustvarjata temačno vzdušje.

Šestošolci dobro obvladajo osnove, več težav pri reševanju problemov

NPZ-ja iz matematike za šestošolce se je udeležilo 20.223 učenk in učencev, ki so v povprečju dosegli 26,2 točke od 50 možnih točk (52,4 odstotka). Preverjanje je po navedbah Državne izpitne komisije ponovno osvetlilo številna pomembna področja znanja in razumevanja matematičnih vsebin. "Pregled dosežkov kaže na nekatera področja, kjer naši učenci izkazujejo s stabilno znanj, hkrati pa razkriva tudi področja, ki zahtevajo dodatno pozornost in poglobljeno didaktično obravnavo," so sporočili.

V povprečju so več kot 50 odstotkov dosegli pri nalogah, ki so se nanašale na obdelavo podatkov, računske operacije in naravna števila, manj kot 50 odstotkov pa pri nalogah, ki so se nanašale na matematične probleme in probleme z življenjskimi situacijami, racionalna števila, geometrijo in merjenje. "Dosežki nakazujejo na potrebo po premišljenem vključevanju vseh taksonomskih ravni v pouk matematike. Iz dosežkov je razvidno, da učenci dobro obvladajo osnovne računske postopke, večjo pozornost pa je treba nameniti razvijanju konceptualnega znanja o številih in geometrijskih pojmih, pretvarjanju merskih enot ter razvijanju problemskih znanj," so v analizi zapisali pri Državni volilni komisiji. Poudarili so tudi, da je pomembno, da da učenci v razred vstopajo s predznanjem, predvidenim za predhodne razrede.

Jezikovno pravilna krajša besedila sposobni tvoriti le najuspešnejši devetošolci

Preverjanja znanja iz slovenščine se je udeležilo 21.225 devetošolcev, ki so v povprečju dosegli 32 od 52 možnih točk (62,62 odstotka). Vse možne točke je doseglo 60 učencev, kot v preteklih letih pa je tudi letos višje število točk doseglo več učenk kot učencev.

Analiza dosežkov je pokazala, da so učenci uspešno reševali naloge, ki so preverjale recepcijsko zmožnost oz. razumevanje vsebine prebranega besedila, uspešno pa so rešili tudi nalogo, ki je preverjala literarnovedno znanje. Večji izziv so jim predstavljale naloge, ki so preverjale njihovo jezikovno (skladenjsko) in metajezikovno zmožnost, jezikovno pravilna krajša besedila pa so bili sposobni tvoriti le najuspešnejši učenci.

V sklopu slednje so morali učenci napisati uradni e-poštni dopis, v katerem so učiteljico povabili na uvodno srečanje jamarskega tečaja. "Tvorjenje jezikovno pravilnih besedil je za učence izziv. Te postavke v celotnem preizkusu tudi najbolje ločujejo uspešne učence od manj uspešnih," so sporočili s komisije. Ob tem so učiteljem svetovali, naj pri učencih še naprej razvijajo zmožnost kritičnega branja z razumevanjem raznih besedil, ki naj bodo tudi zahtevnejša. "Svetujemo še, da naj učenci tvorijo daljša, smiselna, koherentna in jezikovno pravilna besedila (tudi pri drugih predmetih, ne le pri slovenščini) in pri tem uporabljajo razne (spletne) priročnike," so zapisali pri predmetni komisiji za slovenščino.

Na rezultate vplivalo to, da bo rezultat lahko vplival na vpis v srednje šole

Pri matematiki je preizkus znanja pisalo 21.271 učenk in učencev, ki so povprečno dosegli 26,4 točke od 50 možnih točk (52,9 odstotka). Nad 50-odstotki točk so v povprečju dosegali pri računskih operacijah, obdelavi podatkov, racionalnih številih, odnosih med količinami, izrazih ter enačbah in neenačbah. Pod 50 odstotki pa so povprečno dosegali pri geometriji, realnih ter naravnih številih, merjenju, matematičnih problemih in problemih z življenjskimi situacijami ter pri transformacijah.

Konec pouka za devetošolce, prejeli bodo zaključna spričevala

Analiza dosežkov je po navedbah izpitne komisije ponovno potrdila nekatera področja, kjer učenci izkazujejo stabilno znanje, hkrati pa razkrila področja, ki zahtevajo dodatno pozornost in poglobljene razmisleke pri načrtovanju pouka. "Pregled dosežkov razkriva, da učenci uspešno obvladujejo osnovne računske operacije, pojavljajo pa se težave pri reševanju besedilnih nalog iz vsakdanjega življenja," so zapisali. Iz dosežkov je razvidno, da so učenci najuspešnejši pri vsebinah, ki zahtevajo izvajanje računskih postopkov, največ težav pa so imeli pri nalogi s področja transformacij, ki je preverjala postopek geometrijske konstrukcije, kar je sicer vsebina 7. razreda.

Dosežki po oceni predmetne komisije za matematiko kažejo, da je pomembno nadaljevati utrjevanje temeljnega znanja in razvijanje razumevanja osnovnih matematičnih pojmov in postopkov zlasti pri vsebinah, kjer je poudarek na povezovanju znanja. Ob tem so na komisiji opozorili, da imajo učenci še vedno težave pri reševanju posrednih besedilnih nalog, kjer podatek ni eksplicitno razviden iz besedila.

Predmetna komisija za matematiko je sicer na podlagi analize ugotovila, da je bilo doseženo povprečno število odstotnih točk na letošnjem preizkusu znanja pričakovano in skladno s strukturo ter zahtevnostjo preizkusa. Pri tem so poudarili, da je bila letošnja situacija posebna, saj je dosežek nacionalnega preverjanja znanja prvič vplival na vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa. "Ocenjujemo, da so se učenci zato na preizkus znanja pripravljali bolj temeljito kot običajno, kar je lahko vplivalo tudi na porazdelitev dosežkov," so sporočili.