Gostja Špele Šebenik v podkastu Misija: kakovost, v katerem so v ospredju različni vidiki kakovosti v šolstvu, je bila Simona Črep, ki je zadnjih osem let ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v šolskem centru Celje, sicer pa na njej dela že 27 let.

"Ko govorimo o vzpostavitvi celovitega vodenja kakovosti, ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, je pomembno, da pristopamo sistematično, načrtno in celovito k izboljšanju delovanja šole, da na ta način pridobimo podatke, ki nam lahko pomagajo pri morebitnih izboljšavah in da tudi bolje razumemo učenje in poučevanje in seveda o svojem delu tudi seznanjamo starše in druge deležnike v vzgojno-izobraževalnem procesu," razloži bistvo spremljanja kakovosti v šolstvu. Ob tem poudarja, da je ključna vizija, kaj želimo doseči, v katero smer želimo iti.

"Vedno govorim "mi", ker nikoli ni posameznik tisti, ki gradi sistem kakovosti. Tudi mi smo se leta 2005, ko smo delali prve korake na področju vzpostavljanja sistema kakovosti, spraševali, kaj je kakovost, zakaj se sploh ukvarjati s kakovostjo, kaj s kakovostjo pridobimo, kaj izgubimo, kakšna je definicija kakovostne šole," razkrije začetne dileme, na katere so odgovore iskali v praksi.

Ugotovili so, da če se bodo načrtno začeli ukvarjati s kakovostjo, bodo na daljši rok zagotovo vsi pridobili: zaposleni bodo bolj zadovoljni, dijaki bodo več znali, bolj zadovoljni bodo starši, posledično pa tudi delodajalci. "Prihajam namreč s strokovne in poklicne šole, kjer so pomembni partnerji tudi delodajalci. Seveda to pomeni precejšnje delo, na začetku pomeni dodaten napor, ampak na dolgi rok pa veliko pridobitev, mi smo namreč usmerjeni v odličnost."

Ob tem poudarja pomen vključenosti učiteljskega zbora v proces nastajanja vizije šole, kar pa je od učiteljev zahtevalo dodatno delo in napor, ki pa sta se potem povrnila. Na njihovi šoli so tako oblikovali devet neformalnih timov. "Šole imamo strokovne organe, znotraj katerih delujemo, strokovni aktivi so po navadi tisti nosilci, ki za določeno strokovno področje opredeljujejo prioritetne naloge, specifične stalne naloge. Potem pa smo rekli, da želimo nekaj več. Padla je ideja, da bi oblikovali time, ki bodo heterogeni. V zgodovini našega delovanja smo se v izhodišču leta 2007 zelo veliko ukvarjali s šolsko klimo in kulturo, rekli smo namreč, da so odnosi temelj, na katerih lahko kakovost sploh gradimo."

Definirali so osem strateških področij in osem strateških timov, s čimer so pokrili celotno delovanje šole. "Namreč ne moremo se pet let ukvarjati samo z vzgojo in odnosi. Vzgoja je ves čas prisotna, zdaj pa se moramo lotiti še drugih področij, in tako so nastala področja: eno strateško področje je odlično delovanje šole, potem je tu načrtovanje poučevanja, kjer se osredotočamo na raziskavo in razvoj kurikula, pa učenje in poučevanje, to področje smo razdelili na dva dela, na dosežke dijakov in na razvoj učnega okolja, potem imamo poseben tim za svetovanje in podporo dijakom, namreč imamo zelo veliko dijakov z odločbo o usmeritvi, v tem šolskem letu jih je 113. Potem je tu sodelovanje s podjetji in širšim okoljem, eno izmed področij je seveda šolska klima in kultura, ki je bilo osrednje izhodišče, in seveda profesionalni razvoj strokovnih delavcev, ki je ključen – vse se vrti okoli učiteljev, šola raste in pade z učiteljem, zato so učitelji res ključni pri celotni zgodbi vodenja kakovosti. Kot zadnji je tu še tim, ki je usmerjen v vodenje šole."

To ni bil konec, temveč vsa leta to področje razvijajo. Leta 2012 so tako začeli pripravljati kodeks sožitja, trajalo je leto dni, vsebuje pa 10 zlatih pravil. Da bi kodeks res zaživel in živel, za dijake prvih letnikov vsako leto organizirajo dva projektna dneva, ko spoznavajo teh 10 pravil, na koncu dobijo tudi certifikat. Nadgradnjo implementacije teh pravil predstavlja tudi vsakoletna zaobljuba predsednikov vseh razredov na prireditvi ob začetku šolskega leta, ko se s slavnostnim podpisom zavežejo, da bodo vsi dijaki ta kodeks upoštevali.

Prek vzpostavljenega sistema se odzivajo tudi na spremembe. "Potem je prišla ta nesrečna korona in silovit vzpon tehnologije. Seveda so naši dijaki tudi zelo ustvarjalni, tudi ko je treba narediti kakšen filmček. Odločili smo se, da ne bomo pozabili tudi na duševno zdravje, ne bomo pozabili na varno okolje, šole moramo temu namenjati veliko pozornosti. Pred leti smo tudi spremenili šolska pravila in prepovedali telefone pri pouku, pri tem pa smo skupaj z dijaki napravili kampanjo ozaveščanja, da so dijaki vedeli, zakaj taka odločitev, da je zdaj konec s tem, da jih to omejuje, z njimi smo se pogovarjali. Učitelji smo videli, da smo zelo hitro dosegli rezultate, ko smo popustili, pa se je to hitro poznalo. Tako da je eno izmed zlatih pravil doslednost."

Kako zagotoviti, da zapisano živi tudi v praksi? Kot poudarja sogovornica, gre za proces, rezultatov se ne da doseči čez noč. Majhni, načrtni koraki so tisti, ki bodo zagotovili izboljšave. "Kakovost je odgovornost vseh, ne samo vodstva, torej učiteljev, tudi dijakov, brez njih, staršev in tudi delodajalcev ne gre. Kakovost je timsko delo."

Kot je še pojasnila, imamo na ravni države 10 oz. 11 nacionalnih kazalnikov kakovosti, ki jim pomagajo pri delu. "Ko smo vrednotili, kako uspešni smo bili v zadnjem razvojnem obdobju – to je bil naš četrti razvojni načrt, vsak je namreč narejen za pet let –, in rezultati so dobri, mi smo zadovoljni, kazalniki pa kažejo tudi možnosti izboljšanje."

Več v spodnjem pogovoru.