Po mnenju ameriške porote je Meta v svojem poslovnem modelu ravnala "brez vesti" in pri tem nepravično izkoriščala ranljivost in neizkušenost otrok. Člani porote so ugotovili tudi, da je bilo več tisoč kršitev zakona o nepoštenih poslovnih praksah, poroča Euronews.

Predstavnik podjetja Meta je za agencijo AP povedal, da se podjetje s sodbo ne strinja in da bo vložilo pritožbo. "Trudimo se zagotoviti varnost uporabnikov na naših platformah in se zavedamo izzivov, povezanih z odkrivanjem in odstranjevanjem zlonamernih posameznikov ali škodljivih vsebin," je dejal.

Meti za zdaj ne bo treba spremeniti svojega načina upravljanja vsebin. Druga faza sodnega postopka bo potekala maja, takrat pa bo sodnik odločil, ali družbena omrežja podjetja Meta predstavljajo "motnjo javnosti" in ali bo podjetje moralo financirati javne programe, s čimer bi ublažilo škodo, ki jo je povzročilo.

Tožbo je leta 2023 vložil generalni tožilec zvezne države Nova Mehika Raul Torrez. Ta je dejal, da je preiskava njegovega urada pokazala, da so omrežja podjetja Meta "idealna mesta za trgovanje z otroško pornografijo in nagovarjanje mladoletnikov k spolnim odnosom".

Preiskavo so izvedli s pomočjo tajnih agentov, ki so se na lažnih računih izdajali za 14-letnike. Zbrali so dokaze, da so omrežja mlade uporabnike usmerjala k "toku nezaslišanih, spolno eksplicitnih fotografij" in otrokom priporočala, naj se pridružijo nemoderiranim skupinam na Facebooku, ki so spodbujale h komercialnemu seksu.

Tožba še navaja, da Meta ni obravnavala nevarnosti zasvojenosti z družbenimi omrežji. Meta sicer ne priznava njenega obstoja, a je njeno vodstvo na sojenju kljub vsemu priznalo "problematično rabo" omrežij.

Člani porote so pri odločitvi upoštevali tudi to, da Meta ni upoštevala prepovedi za uporabnike, mlajše od 13 let, vlogo algoritmov pri ponujanju senzacionalističnih ali škodljivih vsebin in pogostost objav na družbenih omrežjih o samomorih med najstniki.

To je prvo zaključeno sojenje proti podjetju Meta zaradi vpliva njenih omrežij na otroke, proti podjetju pa je tožbe vložilo več kot 40 ameriških državnih tožilcev, ki trdijo, da podjetje prispeva h krizi duševnega zdravja med mladimi, saj namerno razvijajo uporabniške vmesnike, ki spodbujajo zasvojljivost.

Medtem sta tako Meta kot YouTube oz. njen lastnik Google že napovedala pritožbo. "Ta primer povsem napačno razume YouTube, ki je odgovorno zasnovana platforma za predvajanje posnetkov, ne družbeno omrežje," je dejal Googlov predstavnik za odnose z javnostmi Jose Castaneda.