En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ter minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v takšnih primerih. Uveljavljen bo tako imenovani sistem semaforja. Profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Aleš Bučar Ručman je v oddaji Ob osmih to pozdravil. "Vsekakor je pozitivno, da so se politični odločevalci, ki krojijo ukrepe na tem področju, nekaj naučili iz tega primera. Odločili so se za ukrepanje, ne pa zanikanje in nojevsko držo tiščanja glave v pesek, čeprav sam vedno zastrižem z ušesi, ko želijo reševati zadeve z novimi in novimi pravilniki, v tem primeru protokoli. V preteklosti jih nismo imeli, pa so stvari delovale zelo dobro. Vseeno pa, če prevladuje prepričanje, da mora biti stvar zapisana, da mora obstajati neki konkreten protokol, semafor, drugi uporabljajo rangiranje na drug način, skratka, če je to nekaj, kar bo v resnici zaživelo v praksi, potem je to prava pot." Bučar Ručman ob tem spomni na protokol ukrepanja v primerih nasilja na šoli, medvrstniškega nasilja, ki je star približno deset let, pa je njegovo izvajanje velik izziv: "Na koncu vrste je vedno zelo pomemben človeški dejavnik, kako bodo ljudje ukrepali v dani situaciji. Ali bodo v konkretnem primeru znali uporabiti protokol. Treba je torej zagotoviti preprost model komuniciranja in ga natančno upoštevati."

Grožnje so bile že veliko resnejše

Po pomoru v šoli v Beogradu se je število groženj tudi pri nas povečalo, pravi Bučar Ručman. "V preteklosti smo imeli tudi bistveno bolj realno situacijo, večje tveganje, ampak je slovenska policija tudi z mednarodnim sodelovanjem uspešno rešila zadevo. Takrat smo izvedeli za ukrepe, ko je grožnja že minila. Sploh ne trdim, da naj policija ne ukrepa. Mora ukrepati, ampak na način, da se natančno ve, kako poteka posamezna akcija, s kom komunicira." Tokrat je bil odziv pretiran, meni Bučar Ručman. Povzročena je bila tako imenovana moralna panika. "Gre za odziv, ki ima sicer realen izvor, sledi pa pretirana reakcija. Napihne se balon, ki ga povzroči nosilec formalne oblasti, v tem primeru je bila to policija, sledijo nosilci politične oblasti in mediji." Tudi okoliščine, v katerih se je to zgodilo, so bile zelo posebne. Nenehno spremljamo novice o vojni v Ukrajini, Gazi, o kibernetskih napadih. Pred tem smo brali o smrti otroka zaradi meningitisa, potem o umoru na Ptuju … "Bili smo priča podobi sveta, v katerem gre vse narobe. Za piko na i pa še grožnja, da je na naših šolah mogoče streljanje." In ker ne narediš vejice in v naslednjem stavku rečeš, da je ta verjetnost majhna, gre med ljudi napačno sporočilo, pravi Bučar Ručman.

Naše šole so varne

Najhujša posledica tega, kar se je dogajalo prejšnji teden, je, da nam je kot družbi uspelo narediti preplah med otroki, med šolarji, je kritičen Bučar Ručman. "Ni nam uspelo pravočasno ustaviti vira tega strahu. To pa je bil skrajno neprimeren in nesprejemljiv komentar, ki se je pojavil na spletu. Vendar vzrok za strah ni tak komentar, ampak neustrezen, neusklajen in nesistemski odziv, ki smo mu bili priče. Največja težava tokrat je bila, da smo z načinom komuniciranja v otroke zasejali dvom o varnosti v šoli. Naša naloga je, da to odpravimo, tudi na način, da seveda otroka pošljemo v šolo in mu pokažemo, glej, vse bo v redu. V takšne grožnje ne smemo privoliti na način, da otroke obdržimo doma."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.