Projekt je namenjen spodbujanju branja med najmlajšimi in je z leti postal tudi mednarodne narave. Gre za enega od projektov, ki si prizadevajo dvigovati bralno pismenost, ki se po mednarodnih raziskavah poslabšuje, deluje pod okriljem KUD Sodobnost s finančno podporo EU-programa Ustvarjalna Evropa.
Po besedah koordinatorke slovenskega dela projekta Alenke Urh se število otrok, vključenih v Našo malo knjižnico, povečuje. Kot je poudarila, izkušnje kažejo, da je pomembno, da jih k branju pritegnejo na zanimiv način. S tem namenom vsako leto poleg knjig, ki jih uvrstijo v branje, natisnejo dva ustvarjalnika, nekakšna izvirna delovna zvezka na temo predstavljenih knjig.
| Cilj projekta Naša mala knjižnica je otrokom približati knjige in branje v času, ko prevladujejo vizualni mediji in ko bralna pismenost po podatkih mednarodne raziskave Pisa upada. Po besedah raziskovalke na Pedagoškem inštitutu Klavdije Šterman Ivančič se Slovenija s svojimi rezultati uvršča pod povprečje OECD-ja. Padec na tem področju zaznavajo od leta 2015 dalje. Po raziskavi iz leta 2022 so slovenski 15-letniki dosegli deset odstotkov nižji rezultat od zastavljenega cilja 85 odstotkov. |
Naša mala knjižnica šolam tudi omogoča, da stopijo v stik z ustvarjalci, saj so na ta način po izobraževalnih ustanovah popeljali več tujih in domačih avtorjev. Še en vidik projekta je skrb za izobraževanje bralnih mentorjev s pomočjo seminarjev in delavnic. V okviru projekta pa podeljujejo tudi nagrado sončnica na rami, ki prav tako postaja mednarodna.
Naša mala knjižnica, ki so jo predstavili tudi na nedavnem mednarodnem kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) v Trstu, je partnerje na mednarodni ravni začela iskati že pred leti. Najprej sta se projektu pridružili dve državi, trenutno pa jih sodeluje sedem, poleg Slovenije še Hrvaška, Italija, Estonija, Severna Makedonija, Grčija in Poljska. Po besedah vodje mednarodnega dela projekta Katje Kac skupaj izberejo knjige, ki jih vključijo v projekt, pri čemer zasledujejo kakovostno literaturo. Letošnji izbor šteje 12 del iz vseh držav, iz Slovenije sta vključeni zgodbi Cvetke Bevc (Poletje z utrinki) in Jane Bauer (Čarobna omara).
Države, ki so partnerke projekta, večinoma predstavljajo jezikovno manjša območja, pri čemer obstajajo specifike v šolskih sistemih in akcijah spodbujanja branja. Kot je poudarila Katja Kac, denimo v šolah v Severni Makedoniji nimajo knjig na pretek. Vodja projekta na Hrvaškem Danijela Varga pa je povedala, da Naša mala knjižnica pri njih deluje podobno kot v Sloveniji. Zanimanje zanjo obstaja in se šole rade pridružijo, med drugim tudi zato, ker gre za edini večji tovrstni mednarodni projekt na Hrvaškem.
