Pred 100. obletnico rojstva Mikija Mustra je vlada 22. november razglasila za dan stripa. Na fotografiji so tri generacije stripa Zvitorepec: leta 1952 je bil kot strip objavljen v prilogi PPP, nato pa kot samostojna revija v letih 1970/71 in 1994. Foto: Egon Horvat/Muzej novejše zgodovine Celje
Muzejska striparna: Dediščina 20. stoletja, zapisana v stripu

Po oktobrski predstavitvi projekta Nacionalni dan stripa, ki sta ga pripravila ministrstvo za kulturo in Javna agencija za knjigo (JAK), je na današnji dopisni seji sklep o praznovanju stripa kot umetniške zvrsti sprejela tudi vlada. 22. november, dan rojstva enega najbolj prepoznavnih slovenskih ilustratorjev, Mikija Mustra, bo v Sloveniji odslej zaznamovan s stripom.

Jutri bo minilo 100 let od rojstva pionirja slovenskega stripa
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, želijo z dnevom, posvečenim stripovski kulturi, okrepiti zavedanje o pomenu stripa kot umetnosti, ki združuje vizualno in literarno ustvarjanje, ter poudariti njegovo pomembno vlogo pri spodbujanju bralne in vizualne pismenosti. V času, ko raziskave opozarjajo na upad bralne pismenosti pri vseh starostnih skupinah, strip predstavlja eno ključnih vstopnih točk v svet branja, še posebej za mlade.

"Ko sem bil otrok, sem sanjal, da bom zabaval otroke, generacije otrok. In mislim, da mi je uspelo. Imam eno željo: če imate vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se moje," je Miki Muster (na fotografiji) dejal ob prejemu Prešernove nagrade za življenjsko delo pred desetimi leti. Foto: BoBo
Stoletje od rojstva Mikija Mustra, ki je že kot otrok sanjal, da bo zabaval generacije otrok

Diplomirani kipar, ki je zaslovel s stripom
Miki Muster velja za pionirja slovenskega stripa in animiranega filma ter avtorja legendarnih likov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. "Njegovo delo je zaznamovalo več generacij in pomembno oblikovalo razvoj slovenske stripovske in animacijske ustvarjalnosti." Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko je strip po drugi svetovni vojni doživel skokovit vzpon. Ob tem je poudarila, da je strip z mladimi avtorji, raziskovalci in ustvarjalci v slovenskem okolju v zadnjih letih dosegel visoko kakovost, po stripu so bili posneti tudi avdiovizualni projekti in nastale gledališke predstave.

Stergar: Strip enakovredno nagovarja odrasle in otroke vseh starosti
Kot je ob oktobrski predstavitvi projekta dejala direktorica JAK Stergar, je eden od ciljev projekta Nacionalni dan stripa, da stripovska umetnost v vseh svojih raznolikih pojavnih oblikah postane enakovredna literarna zvrst. Strip obstaja tako v komercialni kot nekomercialni obliki, od najzahtevnejših vizualno-besedilnih oblik do preprostih, kot pomembno pa je označila to, da lahko strip enakovredno nagovarja odrasle in otroke vseh starosti.

V projekt Nacionalni dan stripa bodo vključili bralce, ilustratorje, avtorje in prevajalce ter tudi založbe, ki občasno ali redno objavljajo stripe. Pri JAK-u so tovrstnih založb našteli 22, nekatere stripe izdajajo v revijalnih, druge pa v knjižnih oblikah. Leta 1992 pa je izšla tudi prva številka revij Stripburger, ki jo danes dobro poznajo tudi v tujini.

Bliža se prvi nacionalni dan stripa