Na mednarodni dan pismenosti je Bralno društvo Slovenije v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja v Cankarjevem domu pripravilo nacionalni strokovni posvet Branje za vse. Posvečen je bil vključenosti in inkluziji pri branju, zajemal pa bo različne vidike bralne kulture in pismenosti pri osebah z bralno oviranostjo.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici branje označila za potovanje po razsežnostih naše domišljije, bralne kompetence pa kot orodje za kritično razumevanje in temeljni gradnik demokratične, ustvarjalne družbe. Kot je opozorila, se v svetu, kjer nas vsakodnevno bombardirajo kratki impulzi, družbena omrežja in fragmentarne informacije, poglobljeno branje izkazuje kot most do refleksije, razumevanja in sočutja do drug drugega, drugih kultur in narave.
Poudarila je pomen skupnega branja v družini od mladih nog kot pomembnega temelja za razvoj posameznika, branje pa je po njenih besedah "skupna tradicija, del nas in nas povezuje preko generacij, regij in zgodb". "Ko odpiramo knjigo in jo delimo, ne dajemo le besed, ampak domove, ki lahko sprejmejo vsakogar: bralca začetnika, radovednega otroka, odraslega iskalca pomena. V teh skupnih trenutkih rastemo vsi, osebno, čustveno, družbeno," je v poslanici še poudarila ministrica Asta Vrečko.
Za večjo dostopnost književnosti
Strokovnjaki z različnih področij so predstavili rešitve za izboljšanje dostopnosti književnosti številnim skupinam, med drugim otrokom in mladostnikom z učnimi težavami, priseljencem, beguncem, Romom, ter osebam s senzornimi in intelektualnimi oviranostmi, piše na uradni spletni strani Bralnega društva Slovenije. Na posvetu so razstavili tudi prilagojene knjige za ljudi z bralno oviranostjo.
Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju, kako lahko ustrezno prilagojena literatura postane ključ do večje enakosti, samostojnosti in vključevanja v družbo. Udeleženci bodo spoznali različne oblike prilagoditev besedil, organizacije, ki se posvečajo temu delu, ter primere inkluzivnih knjižnic. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vlogi pisateljev, ki v svojih delih obravnavajo osebe s posebnimi potrebami, ter pomenu ilustracij pri povečanju dostopnosti literarnih del. Predstavili bodo tudi izobraževalno platformo eTorba.
Posvet je sklenila razprava o moralnih in etičnih vidikih sodelovanja z igralcem s posebnimi potrebami v gledališču.
Organizator nacionalnega posveta, ki poteka v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja, je Bralno društvo Slovenije v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo, ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ministrstvom za kulturo, Cankarjevim domom v Ljubljani ter finančno podporo Javne agencije za knjigo in Zavoda RS za šolstvo.
Deset minut branja na dan
Nacionalni mesec skupnega branja bo letos potekal do konca Tedna otroka 12. oktobra. Lanski dogodek je v ospredje postavljal branje v javnem prostoru, letos pa izpostavlja glasno branje in pripovedovanje. Spremlja ga tudi pobuda 10 minut branja na dan.
Velik upad bralcev Bralne značke med pandemijo
Po besedah predsednice Društva Bralna značka Slovenije Gaje Kos je pobuda za deset minut branja nastala v duhu razmisleka, kaj bi lahko še storili za dvig in krepitev bralne kulture. Dejstvo je namreč, da je v zadnjih 20 letih število učencev, ki berejo za Bralno značko, upadlo. Velik upad se je zgodil predvsem med pandemijo covida-19, se pa krivulja sedaj nekoliko vzpenja, je dodala.
Nacionalni mesec skupnega branja poteka od leta 2018. Vsako leto se je od takrat zvrstilo približno 800 dogodkov, toliko pa naj bi jih bilo tudi letos. Sicer pa mesec skupnega branja poteka pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco.
