Svet ECB-ja naj bi po marcu upočasnil dinamiko zviševanja obrestnih mer. Foto: Reuters

Od julija lani jih je skupno zvišal za tri odstotne točke, tako da je glavna evrska obrestna mera na najvišji ravni po novembru 2008.

Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je v zadnjih sedmih mesecih obrestne mere dvakrat dvignil za 0,75 odstotne točke in trikrat za 0,5 odstotne točke. Gre za rekordno dinamiko zviševanja cene denarja. Današnji dvig je bil skladen z napovedmi analitikov.

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno in je bila do lanskega julija dolgo pri nič odstotkih, bo tako po novem 3,0 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo v negativnem območju, pa 2,5 odstotka.

Svet ECB-ja je ob tem nekoliko posegel v napovedi nadaljevanja zaostrovanja denarne politike, ki ga v sistemu centralnih bank evrskega območja imenujejo normalizacija denarne politike.

Medtem ko je decembra svet zapisal, da bo treba obrestne mere za čimprejšnjo vrnitev inflacije v okvire srednjeročnega cilja ECB-ja "še precej zviševati z enakomernim tempom", je danes ob pričakovanju, da bo obrestne mere v prihodnje še zviševal, navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za 0,5 odstotne točke, "zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike".

Takšna dikcija bi lahko govorila v korist ugibanjem in pozivom, da bi lahko ECB, podobno kot je to ta teden storila ameriška centralna banka Federal Reserve, nekoliko upočasnil dinamiko zviševanja obrestnih mer.

Inflacija se namreč počasi umirja, čeprav ostaja še vedno visoka. Nekateri so pred današnjo sejo opozarjali, da bo svet ECB-ja skušal najti pravo ravnotežje med nadaljevanjem boja z inflacijo in skrbjo za to, da zaostrovanje finančnih pogojev ne bi preveč zavrlo gospodarstva.

Svet ECB-ja bo spodbude denarne politike umikal tudi s postopnim zmanjševanjem portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev, ki se bo začelo z marcem. Že decembra je svet odločil, da bo zmanjšanje do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, danes pa je sklenil, da bo nadaljnje zmanjševanje določeno postopno.

Delna ponovna investiranja glavnice zapadlih obveznic bodo centralne banke evrskega območja izvajale "približno v skladu z zdajšnjo prakso". Preostali vnovič naloženi zneski bodo razporejeni sorazmerno z deležem unovčenj v vsakem od posameznih podprogramov rednega programa, v okviru podprograma nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja pa bodo "razporejena sorazmerno z deležem unovčenj v vsaki državi ter sorazmerno z deležem nacionalnih in nadnacionalnih izdajateljev".

Pri nakupih podjetniških obveznic bodo medtem preostala vnovična investiranja nagnjena bolj v korist izdajateljem, ki so uspešnejša pri podnebnih prizadevanjih. "Brez poseganja v cilj ECB-ja, da ohranja cenovno stabilnost, bo ta pristop podpiral postopno razogljičenje imetij podjetniških obveznic skladno s cilji pariškega podnebnega sporazuma," so zapisali v svetu ECB-ja.

Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB-ja ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo svet ECB-ja upravljal tako, da "se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike".

ECB petič zapored dvignil obrestne mere

Lagarde: Evrsko gospodarstvo odpornejše od pričakovanj

Gospodarstvo evrskega območja se je izkazalo kot odpornejše od pričakovanj in naj bi v prihodnjih četrtletjih okrevalo, je po seji sveta ECB-ja dejala predsednica ECB-ja Christine Lagarde.

Lagarde je na novinarski konferenci po seji jasno povedala, da osrednji organ evrske denarne politike z zviševanjem obrestnih mer "še ni opravil", saj ima na poti zaostrovanja denarne politike "za opraviti še kar nekaj poti".

Zagotovila je, da bo svet ostal na poti "precejšnjega zviševanja obrestnih mer z enakomernim tempom", kakor je navedel po decembrski seji. Po njenih besedah o odločnosti ECB-ja, da inflacijo vrne v okvire srednjeročnega inflacijskega cilja, ki je pri dveh odstotkih, "ne bi smeli dvomiti".

Na vprašanje, ali bi marčni dvig obrestne mere lahko bil zadnji, je odgovorila "ne, ne, ne". Obenem pa je v svojih odgovorih po poročanju tujih tiskovnih agencij nakazala, da vendarle popolnega soglasja glede nadaljnjih ukrepov denarne politike ni, je pa "strinjanje široko". Je pa Francozinja na čelu ECB-ja podala nekaj bolj optimističnih ocen glede trenutnega stanja evrskega gospodarstva. Spomnila je sicer, da se je gospodarska dejavnost v zadnjem lanskem trimesečju močno umirila, a je bila upočasnitev manjša od pričakovanj analitikov centralne banke.

Gospodarska dejavnost naj bi zaradi vztrajanja geopolitičnih napetosti, še vedno visoke inflacije in občutno zaostrenih pogojev financiranja zaradi višjih obrestnih mer, ki da so "nujni in učinkoviti", na kratek rok ostala šibka. Vseeno pa je Lagarde ugotovila, da se je gospodarstvo evrskega območja "izkazalo kot odpornejše od pričakovanj in naj bi v prihajajočih četrtletjih okrevalo".

Med drugim je omenila, da se ozka grla v dobavnih verigah počasi sproščajo, oskrba s plinom je postala predvidljivejša, zaupanje pa se krepi. Rastoče plače medtem po njenih besedah pozitivno vplivajo na povpraševanje. Obenem v ECB-ju ocenjujejo, da so tveganja za gospodarsko dejavnost trenutno bolj uravnotežena, kar z drugimi besedami pomeni, da je nevarnost za njeno krčenje manjša.

Glede inflacije, ki se je začela umirjati, je Lagarde povedala, da se umirjajo predvsem cene energije in da bodo pritiski od tega precej manjši od decembrskih pričakovanj. Rast cen hrane se medtem po drugi strani še krepi. Ker pa so inflacijski pritiski tudi prek pritiskov na rast plač pljusknili tudi na druga področja, je osnovna inflacija še vedno na "zgodovinsko visokih ravneh".

Po navedbah predsednice ECB-ja v območju z evrom se tako še ne pojavljajo dezinflacijska gibanja, ki jih opažajo v ZDA. So pa tveganja za inflacijo podobno kot pri gospodarski dejavnosti vsaj na kratek rok bolj uravnotežena, kar pomeni, da je nadaljnja krepitev inflacije manj verjetna.

Lagarde je komentirala tudi ukrepe za zaščito podjetij in prebivalstva zaradi visokih cen energije. Ponovila je, da morajo biti ukrepi ciljani in začasni ter vsebovati spodbude za varčevanje z energijo, obenem pa je poudarila, da bi bilo treba začeti ukrepe ob popuščanju energetske draginje "takoj in usklajeno" umikati oziroma jih prilagoditi popuščanju energetske draginje.

V nasprotnem primeru bi lahko vztrajanje teh ukrepov, še posebej če so napačno zastavljeni, okrepilo srednjeročne inflacijske pritiske, kar bi zahtevalo močnejši odziv denarne politike, je opozorila.