Krošnje brez ob igrišču kanalske osnovne šole nudijo željnim branja ali zgolj naključnim obiskovalcem prijetno druženje in sprostitev. Oliver in Hugo sta predah od nogometne žoge izkoristila za brskanje po knjižnih policah: "Sem to leto prvič tu in zdaj berem prvo revijo." "Meni je v redu, ker pridem kdaj igrat nogomet ali košarko, potem pa lahko tu preberem kaj o avtih."

In po kakšne vrste čtivu največ posegajo obiskovalci? "Po otroških knjigah, predvsem po teh kartonastih," nam zaupa mlada knjižničarka Liani Runtheany Prinčič.

"Projekt Knjižnica pod krošnjami vabi ljudi v parke, vabi jih k branju. Kljub hitremu tehnološkemu razvoju, ki sicer marsikomu olajša življenje, bo branje v družbi vedno prisotno in potrebno,” je prepričan glavni organizator dogodka Blaž Valentinčič iz Športnega in kulturnega društva nasmejanih. In dodaja, da je to še zlasti pomembno za otroke. "Bi želeli, da poleg ekranov doživijo ti otroci tudi ritem črk in ritem zgodb, ki jih prinašajo zanimive slikanice in knjige."

Marja Dolhar Batistič se je knjižnici pod krošnjami pridružila kot pravljičarka-prostovoljka: "Želim, da se branje ohrani. Da starši vsak večer preberejo otrokom vsaj eno pravljico."

Čeprav nas zaslonski mediji prevzemajo, branja ni tako malo, ugotavlja Tilka Jamnik iz društva Bralna značka: "Kar se je pravzaprav bati je samo to, da se poglobljeno bere manj kot njega dni."

Zato v zadnjem času vse bolj propagirajo poglobljeno branje tiskanega gradiva in zahtevnejše literature, dodajajo še v omenjenem društvu.