Jože Gale je scenarij napisal v sodelovanju s Franetom Milčinskim, ki v filmu tudi nastopi v vlogi Kosobrina, Kekca pa je upodobil takrat 11-letni Matija Barl. Film je posnet po pripovedki Kekec nad samotnim breznom Josipa Vandota, ki je planinske pripovedke o mladem pastirju Kekcu objavljal med letoma 1918 in 1924 kot prilogo mladinskega lista Zvonček.

Decembra letos bo minilo 75 let od premiere uro in pol dolgega celovečerca Kekec, prvega slovenskega mladinskega filma. Gre za enega najbolj kultnih filmov slovenske in jugoslovanske kinematografije, ki je bil na vrhuncu priljubljenosti predvajan tudi v tujini. Leta 1952 je na 13. beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film dobil mednarodno nagrado. Slavil je namreč v kategoriji filmi za otroke med 11. in 15. letom starosti, z zabavno vsebino.

Pogumni pastirček se upre zloglasnemu lovcu
V idilični alpski dolini pogumni pastir Kekec kljubuje zloglasnemu lovcu Bedancu, ki ustrahuje tamkajšnje ljudi in ugrabi deklo Mojco. Ko Bedanec ujame tudi dobrodušnega zeliščarja Kosobrina, se Kekec poda v nevarno pustolovščino, da bi rešil svoja prijatelja. S prebrisanostjo in pogumom nazadnje premaga Bedanca, ki v strahu zapusti gore, Kekec pa se kot junak vrne v svojo vas, so vsebino povzeli na Televiziji Slovenija.

Ob Barlu in Milčinskem so v osrednjih vlogah nastopili še France Presetnik (Bedanec), Zdenka Logar Povšič (Mojca) in Modest Sancin (Mišnjek). Fotografijo in montažo podpisuje Ivan Marinček, glasbo Marjan Kozina, scenografijo Tone Mlakar in kostumografijo Ive Šubic.

Po besedah literarnega zgodovinarja Mirana Hladnika je Kekec zelo pomemben lik, saj določi kulturno obzorje in identiteto otrok od najmlajših let naprej ter vsaki generaciji prinaša neko drugo sporočilo. Tako je bil tudi Vandotov Kekec nekaj drugega kot filmski Kekec, ki je nastal po drugi svetovni vojni.

Literarni Kekec je bil socialno deprivilegiran junak, ki je služil pri tujih ljudeh in je moral s svojo iznajdljivostjo in spretnostjo pretentati nasprotnika, se znajti in poiskati svoje mesto pod soncem.

Film pa na drugi strani govori o sožitju med otroškim junakom in vaško skupnostjo, ki stoji za njim in ga brani ter rešuje pred čudnimi bitji. Ker pa je od zadnje ekranizacije minilo že več desetletij, Hladnik težko ocenjuje, kaj je za današnjo mladino tisto, kar je pri Kekcu tako pomembno za aktualni čas, je pred leti povedal za STA.

Šele leta 2021 na pot iz Srbije nazaj v domovino
Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je v Slovenijo vrnil šele leta 2021 iz kinoteke v Beogradu kot eden od 13 slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko. Triglav namreč ni imel primernega depoja za njihovo hrambo.