"Prednostna naloga danskega predsedstva je, da se ta zadeva premakne naprej," je o predlogu evropske uredbe o preprečevanju spolnih zlorab otrok v Luxembourgu dejal Hummelgaard, ki je v danski vladi pristojen za to področje.
Uredba namreč po njegovih besedah predstavlja možnost za spopad z resnično težavo, ki je vse večja. Kot je povedal ob robu zasedanja notranjih ministrov EU-ja, sta po podatkih nevladne organizacije Save the Children na kriptiranih spletnih platformah vsako sekundo deljeni najmanj dve fotografiji ali videoposnetka spolne zlorabe otroka.
Poleg tega bo aprila prihodnje leto prenehala veljati začasna uredba o preprečevanju spolnih zlorab otrok, tako da platforme niti na prostovoljni osnovi ne bodo mogle pregledovati in iskati tovrstnih vsebin, kot to lahko počnejo trenutno, je povedal danski minister. To trenutno počneta Google in Microsoft, je dodal.
Hummelgaard je sicer že na novinarski konferenci po ponedeljkovem zasedanju pravosodnih ministrov zavrnil navedbe, ki so se pojavile v javnosti, da bi v skladu z danskim kompromisnim predlogom pristojni nacionalni ali evropski organi nadzorovali zasebne klepete posameznikov. "To ne drži. Radi bi obvezali zasebna podjetja in platforme, da prevzamejo odgovornost za omejevanje obsežnega deljenja vsebin spolnih zlorab otrok," je pojasnil.
Dodal je, da so nekatere države članice v razpravi o uredbi izpostavile upravičene pomisleke glede zasebnosti, ki jih bo dansko predsedstvo upoštevalo v nadaljnji razpravi.
Ker med članicami ni bilo zadostne podpore predlogu, na podlagi katerega bi se Svet EU-ja o uredbi pogajal z Evropskim parlamentom, so ga umaknili z dnevnega reda torkovega zasedanja notranjih ministrov, je še pojasnil danski minister. Zdaj bodo pogovore nadaljevali na dvostranski ravni, da bi našli kompromis.
O predlogu uredbe o preprečevanju spolnih zlorab otrok se je v zadnjih nekaj mesecih vnela vroča razprava, v kateri nasprotniki opozarjajo na pretiran poseg v zasebnost posameznikov. Nasprotovanje uredbi je izrazilo tudi več slovenskih evropskih poslancev in koalicijska stranka Levica.
Z ministrstva za notranje zadeve pa so v začetku meseca sporočili, da Slovenija predloga v trenutni obliki ne more podpreti.
Na zasedanju tudi o vračanju prebežnikov
Ministri za notranje zadeve sicer na torkovem zasedanju v Luxembourgu, ki se ga udeležuje tudi minister Boštjan Poklukar, med drugim razpravljajo o zakonodajnem predlogu, namenjenem pospešitvi vračanja prebežnikov brez pravice do bivanja v EU-ju v države izvora. Ta predvideva enotna pravila in postopke v vseh državah članicah, prinaša pa tudi možnost vzpostavitve centrov za vračanje prebežnikov v tretjih državah. Med članicami je največ nesoglasij glede medsebojnega priznavanja odločb o vrnitvi.
Danski minister za priseljevanje Rasmus Stoklund je ob prihodu izrazil upanje, da bodo našli kompromisno rešitev, pri čemer pa v istem dnevu še ni pričakovati dogovora.
Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja pa je pomembno, da bo mehanizem vračanja deloval, saj je nesprejemljivo, da je vrnjen zgolj eden od petih prebežnikov, ki nezakonito bivajo v Evropski uniji. Komisija je sicer odprta tudi za drugačne rešitve od tistih, ki jih je podala v marca predstavljenem predlogu uredbe, je poudaril.
Ministri imajo danes na dnevnem redu še razprave o delovanju schengenskega območja, prihodnosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) ter hibridnih grožnjah, povezanih z vdori brezpilotnih letalnikov v zračni prostor EU-ja.
