V nagovoru ob odprtju Kulturnega bazarja je ministrica za kulturo Asta Vrečko spomnila na projekt ministrstva Šola v kulturi, ki bo po vzoru šole v naravi omogočil vsakemu učencu osnovne šole, da bo lahko prestopil prag kulturnih ustanov, ter na mrežo rezidenc in programov po vsej Sloveniji, ki so jo vzpostavili. Dogajanje na področju kulture in umetnosti, tudi ljubiteljske kulture, je po njenih besedah živahno, a je pogojeno z okoljem, dostopnostjo, socialnimi razlikami in pogosto geografskimi preprekami.

V Sloveniji sicer imamo dostopno in brezplačno šolstvo in kulturo, a včasih pozabimo, da je to nujno graditi. Zato so tudi tako pomembni projekti, kot ste že omenjena, in pa Kulturni bazar, da je kultura dostopna prav vsem otrokom, je poudarila ministrica. Vsaka dejavnost na področju kulture in umetnosti je po njenih besedah dragocena, saj otrokom omogoča razumeti pomen ter vrednost umetnosti in kulture v družbi. Kot je še poudarila, je v času, ko našo pozornost in mišljenje usmerjajo socialna omrežja in hiter tempo življenja in nas ukalupljajo v naše mehurčke, še posebej pomembno razvijanje empatije in spodbujanje razumevanja sočloveka.

Državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je izrazila veselje, da je letošnja tema dostopnost, saj je, kot je poudarila, to temeljna vrednota, ki odraža naše razumevanje vloge kulture in umetnosti v vzgoji, izobraževanju in širši družbi. Spomnila je, da letos mineva 20 let, odkar na področju dostopnosti kulturno-umetnostne vzgoje skupaj z ministrstvom za kulturo delujejo bolj sistematično, načrtno in celostno, ta prizadevanja pa so trdno zasidrana v strateških dokumentih, ki usmerjajo razvoj šolskega prostora.

V Programskem dokumentu za razvojno načrtovanje do leta 2033 je dostopnost opredeljena kot razvojna prioriteta. A kot je poudarila Zupančič, dostopnost ni le vprašanje standardov in programskih dokumentov, temelji tudi na spodbudnem, varnem in ustvarjalnem učnem okolju, kjer se vsak otrok in mladostnik počuti sprejetega, slišanega in videnega, ne glede na svoje zmožnosti, kulturo ali jezikovno ozadje, socialne okoliščine ali individualne potrebe, kulturno-umetnostna vzgoja pa ima pri tem izstopajočo vlogo.

Sledilo je plenarno predavanje profesorja za področje kulturologije na Fakulteti za družbene vede Petra Stankovića na temo Dostopnost umetnosti: kultura in razred.

Program Kulturnega bazarja vključuje predavanja, predstavitve, okrogle mize, delavnice, predstave, filmske projekcije ter vodenja po razstavi. Kot so zapisali organizatorji, letos posebno pozornost namenjajo vključevanju ranljivih skupin in participativnih programov ter zagotavljanju komunikacijske in digitalne dostopnosti.

Maturantje - za vas je letos na RTV veliko vsebin

Vlado Motnikar je poudaril, da Radio Slovenija ponuja številne oddaje, povezane z maturitetnim esejem, od tradicionalnih literarnih večerov v Arsovem domačem branju z odlomki romanov in spremno besedo, prek branja celostnih romanov v oddaji Odprta knjiga in pogovorov z avtorji v oddajah Literarna matineja. "Na voljo je tudi podkast Izšlo je ter pogovori z dijaki in njihovimi profesorji v oddajah Studio ob 17h in Gymnasium. Na Kulturnem bazarju predstavljamo vso pestrost radijskih vsebin," je še pripomnil.

Špela Šebenik iz Prvega programa Radia Slovenija pa dodaja: "Odzivi mladih in profesoric/profesorjev slovenščine so dobri. Mladi so nam povedali, da so na primer oddajo Gymnasium, v kateri smo dali napotke, kako pisati esej, kako si razdeliti čas, kaj mora biti v uvodu, kaj v jedru in zaključku, poslušali v šoli. Nekateri so imeli poslušanje oddaj Studio ob 17h o eni ali drugi ali primerjavi obeh maturitetnih del za domačo nalogo. Res je, da se na Radiu Slovenija v zadnjih letih osredotočamo na maturitetni esej, a v podkastu Prvi na maturi se najdejo tudi oddaje o drugih maturitetnih predmetih, ki smo jih naredili v preteklosti, pa so še vedno aktualne. S profesorji, ki pregledujejo izpitne pole ali so celo člani predmetnih komisij, smo se pogovarjali o tem, kje maturanti pri določenem predmetu na splošni in poklicni maturi delajo največ napak, na kaj naj bodo še posebej pozorni, na kaj naj ne pozabijo. Predlagam torej, da v podkastu Prvi na maturi najdejo predmet, ki so si ga izbrali na maturi, in te kratke oddaje poslušajo. Ali pa na primer oddaje o književnih obdobjih, ki pridejo prav za ustni izpit pri slovenščini."

RTV Živ žav in RTV Čist hudo, Skit in Dostopno

Platformi RTV Živ Žav in RTV Čist hudo združujeta vsebine, namenjene predšolskim in šolskim otrokom (RTV Živ žav do osem let, RTV Čist hudo pa od osem do štirinajst let). Ne manjka risank, animiranih serij in filmov, tudi igranih filmov, namenjenim mlajšim in malce starejšim otrokom, radijske oddaje ter tudi člankov z vsebinami za otroke do osem let, na RTV Čist hudo pa so radijske, televizijske oddaje, filmi, serije in članki z vsebinami, namenjenimi najstnikom (o spremembah na telesu v najstništvu, medvrstniške težave v odnosih, duševno zdravje, psihologiji in odnosih na splošno, zanimivosti o poklicih, ekologiji, naravnih pojavih, ...). Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost programov RTV je na predstavitvi pedagoškim delavcem predstavila tudi digitalno platformo Dostopno, ki je namenjena vsem generacijam, tudi otrokom in mladim z različnimi ovirami. Ponuja prispevke, ki lahko pedagoškim delavcem pomagajo pri učnih načrtih, ko predstavljajo kakšno družbeno temo ali pojav, ki zna biti precej večplasten in težavnostno zahteven, na Dostopno pa je razložen na preprostejši in razumljivejši način, da ga lahko razumejo tudi ljudje z različnimi ovirami. "Hkrati gre za platformo, kjer so vsebine podnaslovljene z znakovnim jezikom, besedilno podnaslovljene, jim je dodan zvočni opis ali zvočni podnapis. Namen je, da tudi ljudje z zelo različnimi ovirami lahko spremljajo vsebine, ki jih pripravlja RTV in, da so seznanjeni z aktualnim dogajanjem doma in po svetu," je še dodala.

Martina Peštaj, Urednica uredništva Otroških in mladinskih oddaj je posebej poudarila, da televizijske oddaje za mlade bazirajo na vključenosti otrok in mladih, ki so v oddajah tudi voditelji ali se v njih aktivno pojavljajo kot gostje, kar pomeni, da so vključeni v samo televizijsko dejavnost, kar jim po odzivih ogromno pomeni. "Hkrati tudi vedno nagovarjamo starše in pedagoške delavce, da si naše oddaje, risanke in sploh vse vsebine, ki so namenjene otrokom in najstnikom, ogledajo skupaj. Spodbujamo skupno družinsko gledanje in poslušanje ter kasnejši pogovor o tematikah, ki so zajete v oddajah. Gre namreč za vsebine, ki so izobraževalne in če otroci potrebujejo morda še dodatno razlago, da jim jo starši ob gledanju ponudijo," je še dodala. Špela Šebenik iz Prvega programa Radia Slovenija je prav tako poudarila, da njihov program bazira na obiskih šol in vrtcev, kjer učence zelo aktivno vključijo v oddaje, sploh v oddaji Hudo!, kjer se na zelo aktiven način skozi delavnice predstavi radijski novinarski poklic: "Učenci sami pripravijo radijsko oddajo, se naučijo radijske montaže in sploh vsega, kar je bistveno za radijskega novinarja. Nad temi delavnicami so navdušeni in jih izvajamo že 15 let." Barbara Brezavšček Stegeman iz MMC pa je pedagoškim delavcem sporočila, da vse oddaje najdejo po tem, ko so bile predstavljene linearno na radiu in televiziji, na spletu. Seveda gre za oddaje za katere so avtorske pravice, če so v produkciji RTV, sicer pa so na spletu še praviloma 30 dni.

Sveža novost za mlade, oddaja Klub Slavica - dostopna mladim z umetniškim izražanjem

Martina Peštaj je pedagoškim delavcem lahko na Kulturnem bazarju tudi prvič javno razglasila veliko novost na TV Slovenija, in sicer oddajo Klub Slavica, ki na televizijske zaslone prihaja 11. aprila ob 10.05 na TVS 1. Gre za oddajo, v kateri se aktivno spodbuja umetniško izražanje mladih od enajst do devetnajst let. "Koncept oddaje je netekmovalen, namen je predstavitev veščin ozirom talentov kot so petje, igranje na glasbeni instrument, ples ali kakšna druga spretnost in, če jim že ne moremo ponuditi (svetovne) slave, jim lahko vsaj majhno slavico, od koder izhaja tudi samo ime oddaje - Klub Slavica. Spodbujamo mlade, starše, pedagoške delavce, da opogumijo mlade in jih prijavijo v oddajo. Skupno jih bo 20, 10 v pomladnem bloku in 10 v jesenskem", je razložila Martina Peštaj.

18. Kulturni bazar organizirajo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter zavod za šolstvo v sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje, Andragoškim centrom Slovenije, ministrstvom za zdravje, ministrstvom za naravne vire in prostor ter Centrom za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco.