Ob 250-letnici vzpostavitve obveznega šolstva na Slovenskem so v Slovenskem šolskem muzeju pripravili razstavo na to temo, v duhu vsesplošne dostopnosti pa jo postavili v Jakopičevo sprehajališče v ljubljanskem Tivoliju.
Z razstavo zaznamujejo obletnico izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije. Gre za prvo pravno besedilo, posvečeno osnovnemu šolstvu, ki je veljalo na ozemlju današnje Slovenije. Prelomen dogodek predstavlja enega od najvidnejših dogodkov na področju kulturne zgodovine v srednjeevropskem prostoru.
"Gre za začetek procesa vzpostavljanja obveznega šolstva za vse otroke, otroke vseh družbenih slojev in obeh spolov. To šolstvo je že ob samem začetku mišljeno kot državno, kar je bila v tistem času prelomnica. V ozadju vsega tega snovanja je misel takratnega razsvetljenskega svetovnega nazora, ki pravi, da je znanje moč – moč za posameznika, za njegovo individualno življenje in moč za državo, torej tistega, ki to šolstvo podpira in ureja," je za Televizijo Slovenija povedal avtor razstave Simon Malmenvall, sicer kustos Slovenskega šolskega muzeja. "Avstrijsko cesarstvo tistega časa je želelo ujeti korak z drugimi, močnejšimi imperiji v Evropi in šolska reforma je ena od številnih, za katere sta poskrbela vladarica Marija Terezija in pozneje njen sin Jožef II.," je dodal.
Osrednji cilj šolske reforme je bilo povečanje deleža pismenosti v Avstrijskem cesarstvu, sistem pa je, vsaj nominalno, vključeval otroke iz vseh družbenih slojev od šestega do dvanajstega leta starosti.
Posledica reforme tudi postopna krepitev javnega položaja slovenščine
Načelo o razumljivosti podanega znanja za široke množice je spodbudilo tudi tiskanje učbenikov in drugih knjig v deželnih oz. ljudskih jezikih, to pa k razvoju izraznosti in postopni krepitvi javnega položaja slovenščine. Začetki jezikovnega "opolnomočenja", porojeni zaradi praktičnih potreb poučevanja, so pomenili eno od glavnih podlag za oblikovanje modernega slovenskega naroda v 19. stoletju.
Uresničevanje šolskega reda je bilo sicer oteženo, vendar je terezijansko-jožefinska šolska reforma kljub temu dolgoročno pomembno prispevala k utrditvi nekaterih načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes – šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega nabora znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja ali socializacije učencev.
Zgodovina na 80 panojih
Prelomno poglavje v zgodovini vzgoje in izobraževanja predstavlja razstava na 80 panojih, na katerih so predstavljene ključne značilnosti s področja izobraževanja in kulture v poznem 18. stoletju na slovenskem ozemlju in v soseščini. Razdelili so jo na osem tematskih sklopov – Splošna šolska obveznost, Šolska reforma v praksi, Način poučevanja, Nadgradnja baročnega knjižnega izročila, Jezik in slovnice, Vzgoja za moralno življenje, Priročniki za šolsko in splošno rabo, Naravoslovne in humanistične znanosti, Kratkotrajnost in daljnosežnost šolske reforme.
Na ogled so slikovne reprodukcije pomenljivih izsekov iz Splošnega šolskega reda, učbenikov, priročnikov, arhivskih dokumentov, grafičnih del in predmetov, povezanih z izobraževanjem. Gradivo je prevzeto iz knjižnice in zbirk Slovenskega šolskega muzeja, grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, antikvarnih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice ter javnoupravnih spisov Arhiva Republike Slovenije.
Razstava z naslovom 250 let obveznega šolstva na Slovenskem: opismenjevanje in kultura v poznem 18. stoletju bo na ogled do 21. junija. Nastala je v partnerstvu Slovenskega šolskega muzeja in zavoda Turizem Ljubljana s finančno podporo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije.
