Še bolj kot sam majski hrošč, so za vrtnine škodljive ličinke majskega hrošča. Njegove ličinke, debeli belkasti ogrci, ki jih najdemo v tleh, so tisti, ki povzročajo škodo na zelenjavnih gredicah, trati, najdemo pa jih tudi v cvetličnih koritih in lončkih.

Lep, dokaj velik hrošč z rdečkasto rjavimi krilci in črno glavo, je glavni krivec za malo manj privlačno nadlego v tleh – ogrce (ličinke). Hrošča ponavadi srečamo na večernih sprehodih, tik preden zaide sonce. Sam po sebi sicer ne povzroča škode na naših vrtovih, saj se spomladi, ko po prezimitvi zleze iz tal, hrani z listjem gozdnih dreves. Le včasih, ko jih je preveč, zaznamo škodo tudi na listju sadnega drevja. Foto: Pixabay
Majski hrošč je zelo pogost prebivalec zelenjavnih vrtov. Foto: Pixabay
Majski hrošč je znan po tem, da odrasli rojijo v večernem mraku od sredine aprila do sredine junija (največkrat maja, po čemer je dobil tudi ime) na poljih, v vrtovih, parkih in podobnih okoljih. V preteklosti je zaradi številčnosti veljal za hudega kmetijskega škodljivca, danes pa ga zatiramo s pripravki. Foto: Pixabay

Zakaj so škodljivi?
Odrasli majski hrošči se prehranjujejo z listjem različnih vrst dreves in grmovja, ličinke (ogrci) pa živijo v zemlji in obžirajo korenine vrtnin.
Aktivni so večinoma v mraku, ko letajo okrog in iščejo hrano, pogosto tudi priletijo na luč. Parijo se pozno spomladi.