V splošnem so majhne, imajo tudi kratke tipalnice. Te so zgrajene iz treh členov, od katerih je tretji grmičasto razrasel in se izrašča blizu druge. Krvosese vrste imajo poleg dlak ostre zobce, s katerimi predrejo kožo gostitelja in s posebnim krčenjem praskajo po rani. S tem ustvarijo lužico krvi, ki jo nato poližejo. Najznačilnejši znak, po katerem se prave muhe ločijo od sorodnih družin, so poleg zgradbe tipalnic podrobnosti v ožiljenosti kril. Foto: Pixabay
Pravimo jim muhe, njihov uraden naziv pa je "prave muhe".
Spadajo v družino dvokrilcev in kratkorožk. Ne boste verjeli, a obstaja okrog 4000 različnih vrst muh, med katere uvrščamo tudi nam zelo dobro poznano domačo muho.
Zanimivost je tudi ta, da skupaj z muhami iz družine brenčačk so prave muhe prvi organizmi, ki pridejo na sveže meso in vanj izležejo jajčeca. Njihove ličinke tako predstavljajo prvo fazo »kolonizacije« mesa, ki se konča, ko ga zapustijo in se zabubijo v tleh. Foto: Pixabay
Domače muhe prenašajo umazanijo in v meso izležejo jajčeca. Zato so seveda zelo nezaželjene v naših domovih. Vedno je potrebna izredna previdnost, da je meso dobro pokrito, da vanj ne more zaiti nobena muha. Pazite, da ne zaide tudi v hladilnik, ko ga odprete. Foto: Pixabay
Eden od najpomembnejših prenašalcev med pravimi muhami je domača muha, ki se je prilagodila na življenje v človeških bivališčih in je na ta račun razširjena povsod, kjer živi človek. Med bolj znanimi so tudi obadi, ki poleg tega še boleče pičijo. Foto: Pixabay