Žlica je najstarejši pripomoček – lesene so našli še iz časov prazgodovine. Kasneje se razvijejo kovinske, predvsem zlate in srebrne. Bogati so novorojence obdarovali s srebrnimi žličkami – od tod rek: “rodil se je s srebrno žlico v ustih.” Šele v 16. stoletju začnejo uporabljati vilice – sprva so imele le dva roglja.

Včasih so ločili med velikim, malim in zelo majhnim pogrinjkom. Veliki pogrinjek je bil za kralja in njegovo družino, mali pogrinjek za kralja, kadar je jedel v ožjem krogu prijateljev, in zelo majhen pogrinjek za kralja, kadar je jedel sam ali v intimni družbi v dvoje.

Na prelomu 18. in 19. stoletja so pogrinjek poenostavili. Klasični pogrinjek temelji na strogih pravilih, ki določajo, kako bo zložen prtiček in koliko kozarcev bo na mizi za vsakega gosta.
Določali so natančno razdaljo pribora, prtička in kozarcev od krožnika.