Ta velika modra juha,
ki soljena je za tri,
sonce v njej življenje kuha,
veter pa jo valovi.
Ta velika, sinja voda,
ta veliki slani čaj,
ne moreš pit je, ti prismoda,
daj jo raje kar nazaj.
Nenehno pretaka se ta luža,
v naši krvi žubori,
ta velika modra voda,
ki jedila nam soli.
Pazite! Vedno zmerno z njo.