Lonec, lonec, lonec,
prazen zvoni v trebuhu zvonec,
lonec, lonec, lonec,
ko poln je, pa lakote je konec.
Lonec, lonec, lonec,
najprej brbota in sopiha,
lonec, lonec, lonec,
ko iz njega zadiši, se ti nasmiha.
Lonec, lonec, lonec,
pogreješ ga in ni še konec,
konec, konec, konec,
ko zapiska poln, dišeči lonec!
