Oblaki na nebo pridejo samo takrat, ko je treba zakriti sonce. In to je njihova služba. Včasih, ko zemlja potrebuje vodo, torej dež, jih mora priti v službo čim več in postavijo se drug na drugega, zato so videti tako temni. Poskrbeti morajo, da niti en žarek sonca ne pride skoznje. In ker jih je toliko na kupu, jim hitro postane dolgčas. Pa so si izmislili eno igro. Ki se ji reče zaletavanje! Takole gre ... Dva oblaka se postavita drug proti drugemu – eden na enem koncu neba, drugi na drugem – in se z vso močjo zaženeta drug proti drugemu. Ko trčita, takrat zagrmi. Drugi oblaki ju navdušeno slikajo, in to je to, ko se na nebu bliska. Če res dobro trčita, da močno zagrmi, pa ploskajo. To pa je toča.