Klinični podatki iz 30 evropskih držav razkrivajo, da manj kot polovica vprašanih med namernim izpostavljanjem soncu ali pri rekreaciji in v službi uporablja kreme za zaščito pred soncem, medtem ko jih je pred desetimi leti to počelo 66 odstotkov. Povečalo se je tudi število ljudi, ki uporabljajo solarij.
Kožo je treba pred nevarnimi UV-žarki ščititi ves čas, opozarja stroka. UV-indeks je bil že v minulih dneh dovolj visok, da bi lahko vplival na spremembe na koži.
Posebna brezplačna aplikacija za pametne telefone Sun Smart, ki jo priporočajo dermatološka združenja, Svetovna zdravstvena organizacija in tudi agencija za okolje, je že v minulih dneh pokazala, da je moč sevanja nevarnih UV-žarkov ob določenih delih dneva dovolj visoka, da je bila potrebna zaščita izpostavljene kože.
Ne pozabimo na primerna oblačila in pokrivala
Kot poudarja primarijka Ana Benedičič, specialistka dermatovenerologije: "Zaščito potrebujemo že, ko je UV-indeks 3 ali več. Tega se ne zavedamo, ker so temperature zunaj še nizke, toda UV-sevanje je že močno."
Še pred uporabo sončne kreme je pomembno kožo preventivno zaščititi fizično: "Iskanje goste, obsežne sence. Drugi, fizični način zaščite, so pokrivna in neprosojna oblačila. Pokrivalo naj ima široke krajce, sončna očala naj bodo velika in z deklaracijo CE UV 400."
Sonce deluje na vso površino kože, ki je ne zaščitimo z oblačili. Toda koža ima spomin in si kumulativno zapomni vpliv sonca, zato spremembe lahko nastanejo tudi na nepričakovanih delih telesa. Priporočljivo je mesečno samopregledovanje celotne površine kože, tudi lasišča in podplatov. Podlaga za razvoj bolezni se ustvari tudi na starostnih lisah.
"Kadar opazimo nekaj, kar je nastalo na novo in je bistveno drugačno od preostalega, se je od prejšnjega meseca povečalo in se to ne ustavi, spremenilo obliko, barvo, takrat svetujemo, da prosimo za nasvet svojega zdravnika," je še dodala Benedičič.
Nacionalni program Varno s soncem, ki so ga uvedli že v vrtcih, skrbi, da o pomenu zaščite kože pred soncem ozavestijo tudi najmlajše.
