"Gre za mejnik, ki ne pomeni le napredka v medicini, temveč tudi zmago človečnosti, znanja in upanja," je ob tem poudaril vodja Centra za transplantacijsko dejavnost in strokovni direktor kirurške klinike UKC-ja Ljubljana Ivan Kneževič. Foto: UKC Ljubljana/Facebook

V Centru za zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi boleznimi UKC-ja Ljubljana so na začetku leta uspešno izvedli prvo implantacijo mehanskega podpornega sistema berlinsko srce (Berlin Heart EXCOR) pri otroku v Sloveniji. Gre za prelomni dogodek in novo poglavje zdravljenja otrok s končno odpovedjo srca. Do zdaj namreč otroci s hudimi srčnimi boleznimi v Sloveniji pogosto niso imeli realne možnosti, da bi dočakali presaditev srca, saj so bili odvisni od začasnih podpornih sistemov, ki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.

"Pri otroški transplantaciji je povprečen čakalni čas več kot šest mesecev, predvsem pri majhnih otrocih več kot eno leto in v tem času seveda brez ene take naprave otroci ne bi preživeli," je na novinarski konferenci poudaril mednarodno priznani srčni kirurg Janez Vodiškar, ki je sodeloval pri posegu. Če pridejo druge metode v poštev za največ nekaj mesecev, je pa berlinsko srce lahko vstavljeno tudi dve leti, je poudaril. "Ta naprava v bistvu otroku dobesedno podari čas, dragoceni čas, da lahko dočaka presaditev srca," je ob tem poudaril vodja Centra za transplantacijsko dejavnost in strokovni direktor kirurške klinike UKC-ja Ljubljana Ivan Kneževič.

Uspeh so pristojni predstavili na novinarski konferenci. Foto: UKC Ljubljana

Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Marko Jug je ob tem poudaril, da ljubljanski Center za zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi boleznimi v Evropi vzbuja takšno zaupanje, da so tudi partnerji, ki razvijajo najnovejšo tehnologijo, pripravljeni stopiti v stik s slovenskimi strokovnjaki in jim ob tem zaupajo, da bodo njihove najbolj tehnološko napredne rešitve znali uporabiti pravilno in z njimi dosegli odlične rezultate.

Doslej je bila v takšnih primerih na voljo le kratkoročna rešitev

Centrov, ki bi takšen poseg izvajali, v Evropi ni veliko, pacientov iz tujine pa zaradi pomanjkanja kapacitet in kadrov že leta ne sprejemajo nikjer, je ob tem poudarila strokovnjakinja za pediatrično kardiologijo Saša Ilovar Strehar. Dodala je, da so bili tudi strokovnjaki zato pogosto v stiski, saj so v določenih primerih izrabili vse možnosti za pomoč, ki so jih imeli.

Kot je pojasnil srčni kirurg Janez Vodiškar, je berlinsko srce elektropnevmatski sistem, ki je sestavljen iz črpalke in gonilne enote. Foto: UKC Ljubljana/Facebook

Ob tem je predstavila okoliščine konkretnega primera. Pojasnila je, da je bila deklica Zala rojena s prirojeno boleznijo srčne mišice oz. dilatativno kardiomiopatijo, zaradi katere otroci težje dihajo, se prehranjujejo in tudi napredujejo pri razvoju. Deklica je bila na oddelku za intenzivno nego prvič hospitalizirana že, ko je bila stara le 10 dni, tudi kasneje pa je morala zdravnika obiskovati vsakih nekaj tednov.

Ker zdravila za dilatativno kardiomiopatijo ni, je deklica prejemala zdravila, ki so podpirala delovanje srčne mišice. A ker zdravljenje ni pokazalo ustreznih rezultatov, so jo, ko je bila stara okoli 10 mesecev, predstavili na transplantološkem konziliju, kjer je bila sprejeta odločitev, da je edina možnost ta, da dobi novo srce. "A kot veste, že pri odraslih bolnikih srca ne rastejo kar na drevesih, pri otrocih, pa so še redkejša," je poudarila Ilovar Strehar. S tem se je tako začela negotovost in čakanje, ali bo srce, primerno za deklico, ki je takrat tehtala 6 kilogramov, sploh na voljo.

Med čakanjem so nato deklici začeli odpovedovati drugi organi, zato so se na UKC-ju odločili, da ji je treba vstaviti mehansko podporo. A edina rešitev, ki je bila takrat na voljo, je bila vsaditev t. i. ECMO-podpore, ki pa lahko srce in pljuča podpira kratkoročno. "Tu govorimo bolj o tednih kot o mesecih," je pojasnil Vodiškar. Ker je deklica potrebovala več časa, je multidisciplinarni konzilij ob podpori vodstva UKC-ja Ljubljana in staršev deklice sprejel odločitev, da bodo prvič do zdaj vsadili berlinsko srce.

Starša deklice Urška Benčič in Sandi Pahor. Foto: UKC Ljubljana

Deklica okreva uspešno in je že skoraj pol leta v domači oskrbi

Ker je bil Vodiškar, ki že dolgo dela tudi v tujini, s sistemom že seznanjen, prav tako pa je pri posegu sodeloval Kneževič, ki je eden od evropskih strokovnjakov na področju mehanske podpore srca, so bila dodatna usposabljanja pred posegom potrebna le za preostali del ekipe. Vodiškar je pri tem poudaril pomembno vlogo, ki jo imajo pri zdravljenju takšnih bolnikov medicinske sestre.

"Zahvaljujoč izjemnemu sodelovanju naših strokovnjakov in neomajni skrbi za najmlajše, danes ta otrok okreva z novim srcem in novo priložnostjo za življenje. Gre za mejnik, ki ne pomeni le napredka v medicini, temveč tudi zmago človečnosti, znanja in upanja," je ob tem poudaril Kneževič.

Srce, ki bi bilo primerno za presaditev, se je nato našlo relativno kmalu po vsaditvi berlinskega srca, transplantacija pa je bila uspešna. Hvaležnost za strokovnost, predvsem pa človečnost celotne ekipe, ki je sodelovala pri zdravljenju in oskrbi njune hčere, sta na novinarski konferenci izrazila tudi starša deklice, ki je po uspešni presaditvi srca doma že skoraj pol leta.

Prva deklica v Sloveniji dobila berlinsko srce