Vladni govorec Matej Arčon je po terenski seji vlade v Dravogradu ob obisku Koroške dejal, da so potrdili izhodišča, ki jih bo v nadaljevanju obravnavala tudi stroka, za pripravo zakonske podlage, po vzoru drugih držav po Evropi, za omejitev družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Negativni učinki uporabe družbenih omrežij za mladostnike in otroke so po njegovih besedah "po svetu v zadnjih mesecih aktualna tema".
"Z regulacijo družbenih omrežij, kot so Tiktok, Snapchat, Instagram … itd, vsa tista omrežja, kjer se delijo vsebine, kot vlada kažemo, da nam je mar za naše otroke," je sklenil Arčon in dodal, da gre za zaščito otrok in mladostnikov.
Avstralska prepoved lani decembra
Po decembrski uvedbi prepovedi dostopa do družbenih medijev za mlajše od 16 let v Avstraliji se v Evropi krepi pritisk za podobno ukrepanje. Med vodilnimi so s sprejemanjem konkretnih korakov Francija, Danska in Grčija, ta teden sta starostno omejitev dostopa do družbenih omrežij napovedali tudi Španija in Portugalska.
Španski premier Pedro Sanchez je bil oster. Sodeč po avgustovski anketi Ipsosa, kar 82 odstotkov Špancev meni, da bi morali otrokom, mlajšim od 14 let, prepovedati družbena omrežja. Vlada se je odločila, da to mejo postavi pri 16 letih.
Skupna politika EU-ja?
Nekatere članice Evropske unije vse glasneje pozivajo k enotni politiki sedemindvajseterice na tem področju. Evropski parlament je novembra lani v nezavezujoči resoluciji pozval k starostni meji 16 let za samostojno uporabo družbenih omrežij, platform za izmenjavo videoposnetkov in orodij umetne inteligence. Stari od 13 do 16 let bi imeli dostop le z dovoljenjem staršev ali skrbnikov.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa se je septembra lani zavzela, da mora EU razmisliti o uvedbi starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij. Napovedala je oblikovanje panela strokovnjakov, ki bi pripravili priporočila glede nadaljnjega ukrepanja.
