Ponekod bodo v prihajajočem šolskem letu učili upokojeni učitelji, študenti ali celo ljudje brez ustrezne izobrazbe. Kakšne so rešitve?

Na osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani primanjkuje 20 strokovnih in drugih delavcev. Nadomeščajo jih z arhitekti, študenti in upokojenci. Mojca Mihelič, ravnateljica te šole in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, pravi: "Sama sreča je, da še vedno veliko ljudi vidi potencial v delu na šoli."

Vsi ravnatelji nimajo te sreče.

"Kolegica se, recimo, sprašuje, koga bo dala učiti v deveti razred, tja, kjer bodo pisali nacionalne preizkuse znanja, ki bodo šteli za točke potem za naprej. Koga bo dala učiti, ker matematika ne dobi. Samo enega potrebuje, pa ga ne dobi," navaja ravnateljica Mojca Mihelič.

V Sloveniji imamo enega najstarejših učiteljskih zborov v Evropi. V prihodnjih petih letih pričakujemo upokojitev dobrih osmih odstotkov učiteljev v osnovnih šolah in 14 odstotkov učiteljev v srednjih šolah. V prihodnjih 10 letih se bo upokojilo dobrih 30 odstotkov srednješolskih učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev v osnovnih šolah že zdaj primanjkuje približno 4000 učiteljev. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ocenjujejo drugače.

"Glede na naše podatke imamo v osnovnih šolah sistemiziranih delovnih mest učiteljev nekaj čez 19.000, medtem ko imamo pomanjkanja nekaj čez 700 učiteljev. To ne pomeni ene osebe, ampak gre za polna delovna mesta učiteljev, ki jih verjetno šole potrebujejo po manjših deležih," pojasnjuje Jasna Rojc z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije meni, da ministrstvo stanje v šolstvu podcenjuje. Primanjkljaj učiteljev je le del krize, v katero drvi šolstvo. Zanimanje za pedagoške poklice se zaradi težavnih delovnih razmer zmanjšuje, obenem pa se izobraženi pedagogi raje zaposlijo v gospodarstvu.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, meni, da bi morali imeti resno, premišljeno strategijo, kako potegniti dovolj mladih ljudi v te poklice v prihodnjih dvajsetih, tridesetih letih.

Na ministrstvu zagotavljajo, da izvajajo številne ukrepe za povečanje zanimanja za pedagoški poklic. Med drugim omenjajo olajšanje prehoda z drugih področij, prenovo plačnega sistema, v sodelovanju z javnimi univerzami pa načrtujejo prenovo pedagoških študijskih programov. Dejstvo pa je, da imajo mladi drugačne vrednote in želje glede kariere kot v preteklosti, še dodajajo.

"Javno šolstvo v Sloveniji je bilo nadpovprečno dobro v primerjavi z evropskimi podatki, če to izgubimo, bomo izgubili enega od ključnih razvojnih elementov, na katerih bi lahko počivala naša boljša prihodnost," pa opozarja Branimir Štrukelj.