Surovost v izražanju in nasilje na spletu naraščajo, opozarjajo na ministrstvu za digitalno preobrazbo. V iskanju odgovorov, kaj lahko storijo in česa se morajo naučiti starejši ter kako znanje in izkušnje prenesti mladim, so zato pripravili delavnico, na kateri so skupaj s strokovnjaki opozorili na medvrstniško nasilje na spletu, njegovih posledicah, spregovorili o možnih vzrokih ter razmislili, kako tovrstno vedenje preprečiti.

Ministrica Emilija Stojmenova Duh se je v svojem nagovoru mladim opravičila, ker so jim starejši trenutno slab zgled. Ob tem je dodala, da to sicer ne velja za vse. Med drugim je opozorila, da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno ter pozvala, da proti nasilnežu ne ukrepamo z nasiljem, saj nasilje običajno povzroči še več nasilja. Prepričana je, da je dolžnost vsakega, da nasilje prijavi, saj umikanje "pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja".

Višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC-ju SAZU-ju Dan Podjed, je opomnil, da je digitalni svet neločljivo prepleten s fizičnim, nasilje pa se preliva iz enega sveta v drugega. Prepričan je, da imajo pri preventivi starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji, vrstniki in skrbniki ter šole in druge ustanove pomembno vlogo. "Morda ni ključen problem v nasilnih filmih in igrah, ki jih igrajo in gledajo mladi, temveč v agresivnih besedah in vsebinah, ki se širijo tudi po Facebooku in Twitterju, torej omrežjih, ki jih uporabljajo predvsem starejše generacije," je opozoril in dodal, da "zaradi objav, ki niso fikcija, temveč resničnost, postaja družba vse bolj atomizirana, razdeljena, nepovezana in tudi nasilna".

"Gre za izziv v prihodnosti in pomembno problematiko, ki je nikakor ne smemo spregledati ali minimalizirati. Menim, da moramo sočasno s pozivi k digitalizaciji mlade s konstantnimi preventivnimi dejavnostmi v šoli in doma senzibilizirati in ozaveščati, da je spletno nasilje realno in nevarno ter jih sistematično opolnomočiti za ukrepanje, če sami postanejo žrtve ali priče spletnega nasilja," je ob tem spomnila Maja Keršič, svetovalna delavka na osnovni šoli.

Agresivnost včasih tudi način za "plezanje po razredni lestvici priljubljenosti"

Psihologinja Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je na posvetu povedala, da je za medvrstniško nasilje vedno več razlogov. Nekateri temeljijo na genetskih dejavnikih, drugi so vezani na socialni kontekst ali makro dejavnike v družbi. Opozorila je, da medvrstniško nasilje vzdržuje problematična socialna dinamika v razredu, kar se zgodi, kadar vrstniški svet odrasli prepuščajo zgolj otrokom in vanj ne posegajo na način, da bi otroke učili, kako sobivati v heterogenem okolju, kot je šolski razred.

"Večinoma se to zgodi na prehodu v obdobje mladostništva, ko imajo mladostniki zelo veliko potrebo po tem, da so sprejeti, ali pa celo pomembni, priljubljeni, da imajo vpliv na druge," je dejala. Težava nastane, ko mladostniki izkusijo, da je vpliv na druge mogoče dosegati z medvrstniškim nasiljem, in ko v skupini razvijejo norme, da je agresivnost legitimen način, s katerim lahko "plezajo po razredni lestvici priljubljenosti". "To popolnoma odpre vrata nasilju," je opozorila Košir. Starši naj se zato s svojimi otroki pogovarjajo že od malih nog, postavljajo meje, obenem pa naj bodo empatični in otroke sistematično učijo sobivati. V šolah pa je treba odpreti prostor za komunikacijo, opazovati, kako se otroci odzivajo na pogovor o nasilnem dogajanju, in jim pokazati, da so učitelji relevantni sogovorniki.

Opozorila o pomenu prepoznavanja nasilja in hitrega ukrepanja

Barbara Brečko iz Fakultete za družbene vede je opomnila, da se med šolskimi deležniki porajajo dileme, dvomi in vprašanja, kako se je z njimi mogoče spopasti. Šole, šolski strokovni delavci in vsi, ki se ukvarjajo z mladimi, potrebujejo nove kompetence za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje spletnega nasilja ter za varno in ustrezno ukrepanje, ko njihovi učenci postanejo žrtve, storilci ali opazovalci.

Kot je dejal Borut Čampelj z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, trenutno prenavljajo kurikule, s projektom digitalni učitelj pa bodo usposabljali učitelje. Ob nasilju v šolah pa je po njegovih besedah treba poiskati vzroke in vključevati ne le šolsko svetovalno službo, ampak včasih tudi lokalno okolje, center za socialno delo, policijo in tožilstvo.

Tudi državna sekretarka v Ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je poudarila, da je pri vsakem nasilju, še posebno medvrstniškem, izredno pomembno ozaveščanje o njegovi nesprejemljivosti, pa tudi zaznava in prepoznava nasilja ter takojšnje ukrepanje in prijava. Internet in razširjenost mobilnih naprav prinašata nove dimenzije nasilja. Policija veliko pozornost namenja preventivnim objavam in sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami na področju ozaveščanja o nasilju in spodbuja k prijavi vseh oblik nasilja.

Vodja sektorja za digitalno vključenost na ministrstvu za digitalno preobrazbo Mojca Štruc pa je poudarila, da z digitalno preobrazbo izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev. Poudarila je, da je treba mlade ozaveščati o rabi tehnologije, saj jim "pogosto ni jasno, da ni prav, da ko vidiš nasilen fizični dogodek v živo, ne pristopiš in pomagaš, ampak da ga raje snemaš".