Eurostat je v sredo objavil novo letno raziskavo na področju ogroženosti otrok zaradi revščine ali socialne izključenosti. V primerjavi z letom 2023 je bil odstotek ogroženih prebivalcev EU-ja v starosti pod 18 let lani manjši za 0,6 odstotka.

V primerjavi s preostalimi članicami EU-ja je Slovenija v tej statistiki krepko na zadnjem mestu, z najmanjšim odstotkom ogroženih otrok. Med državami z nizkim odstotkom sta še Ciper (14,8) in Češka (15,4). Na drugi strani so najvišjo stopnjo ogroženosti zaznali v Bolgariji (35,1), Španiji (34,6) in Romuniji (33,8).

V primerjavi z letom 2023 se je delež otrok, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, lani najbolj zmanjšal v Romuniji – za nekaj več kot pet odstotkov, sledita Irska in Madžarska. Najbolj pa se je povečal na Finskem, Hrvaškem, v Bolgariji in Belgiji. Italija je bila edina država, ki ni zaznala nobene spremembe.

Bolj ogroženi otroci, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe

Grožnja revščine ali socialne izključenosti je sicer pri otrocih višja kot pri odraslih. Precej bolj so ogroženi otroci, katerih starši imajo nižjo stopnjo izobrazbe (61,2 odstotka), v primerjavi s tistimi, katerih starši imajo višjo stopnjo izobrazbe (11 odstotkov).

Kot so še dodali pri Eurostatu, zaznani odstotek ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, zajema vse tiste, ki so v vsaj enem od naslednjih treh položajev: osebe z dohodkom, ki je nižji od praga tveganja revščine; osebe, ki trpijo hudo materialno in socialno prikrajšanost, ter osebe, ki živijo v gospodinjstvu z zelo nizko delovno intenzivnostjo oz. delajo 20 odstotkov manj od svojega potencialnega delovnega časa.

Revščina ali socialna izključenost je v letu 2024 ogrožala 93,3 milijona ljudi oz. 21 odstotkov prebivalstva EU-ja. Revščina predstavlja nekoliko večjo grožnjo za ženske kot moške, na stopnjo tveganja revščine pa močno vpliva tudi status zaposlitve. Tveganje revščine je namreč pri zaposlenih nekaj manj kot 11-odstotno, pri brezposelnih pa seže nad 66 odstotkov.