Vlada je na seji potrdila dve noveli zakonov s področja izobraževanja: novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter novelo zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ob veljavnem potrjevanju učbenikov na pristojnem strokovnem svetu predvideva tudi potrjevanje delovnih zvezkov in delovnih učbenikov.

"Ocenjujemo, da bodo te spremembe odpravile pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi, in da bo zagotovljena tudi višja kakovost učnih gradiv. Eden zmed ciljev je obenem tudi zmanjšati velike razlike v stroških za učna gradiva med posameznimi šolami v slovenskem prostoru," je pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.

Mednarodne raziskave OECD po njegovih besedah kažejo, da med šolami v Sloveniji ni razlik v znanju učencev, so pa velike razlike pri rabi delovnih zvezkov, učbenikov in delovnih učbenikov. Dejal je, da je analiza pokazala, da je razmerje med prispevkom staršev med šolami z najmanjšim in šolami z največjim učbeniškim kompletom ena proti šest. "Predvidevamo, da bi z nekim finančnim okvirom, ki ga šola lahko izbere, dosegli neko kapico, s tem bi pa tudi uravnovesili strošek za učbeniška gradiva v slovenskem šolskem prostoru," je pojasnil.

Potrjevanje učnih gradiv bo potekalo po primerljivih kriterijih, ki jih je v sklopu posebnega projekta opredelila Filozofska fakulteta v Ljubljani. Logaj je dejal, da si želijo, da bi učitelji izbirali tista gradiva, ki so jih priporočile predmetne kurikularne komisije ob pripravi novih učnih načrtov. "Strokovni svet se je že seznanil z naborom potrebnih gradiv, učbenikov, delovnih zvezkov in delovnih učbenikov za celotno vertikalo osnovnošolskega izobraževanja. Sledilo bo srednješolsko izobraževanje."

Regulacija učnih gradiv po njegovem prepričanju ne pomeni poseganja v avtonomijo učiteljev, saj bodo ti imeli še vedno možnost izbirati različna gradiva različnih založnikov. Tudi z njimi se, kot je pojasnil minister, usklajujejo glede predlaganih novosti.

Glede bojazni nekaterih, kaj bo pri tistih predmetih, kjer ni priporočena uporaba učbenika in delovnega zvezka, ker na šolah poučujejo posamezniki brez učiteljske izobrazbe, je minister sicer priznal, da je nekaj učiteljev z neustrezno izobrazbo, poudaril pa je, da verjame, da so sicer učitelji usposobljeni za poučevanje. Gradivo za učitelja sta po njegovih besedah učni načrt in didaktično priporočilo, ne pa učbenik, delovni zvezek in delovni učbenik.

Spremembe zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami

Predlog novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami opredeljuje pomoč otrokom še pred izdajo odločbe o usmeritvi oziroma pred vložitvijo zahtevka za postopek usmerjanja. "Takoj, ko šola zazna pri učencu učne težave in potrebo po dodatni podpori, mu pomoč tudi nudi in organizira," je pojasnil minister. To je bilo sicer mogoče že do zdaj, a so po novem v zakonu po njegovih besedah te oblike pomoči in podpore bolj eksplicitno zapisane. Ure, ki se namenijo za pomoč in podporo, bodo šole vzele iz nabora ur, ki so predvidene v razširjenem programu osnovne šole. "Po starem programu so to ure individualne in skupinske pomoči in ure dopolnilnega pouka, v novem konceptu razširjenega programa pa je to opredeljeno na drugačen način," je pojasnil Logaj.

Na novo se opredeljujejo tudi pomoč spremljevalca otrok s posebnimi potrebami, spremljevalca skupine in varuha negovalca v posameznih vzgojno-izobraževalnih in posebnih programih. Dodana je tudi možnost spremljanja otrok med prevozi, kadar spremstvo potrebujejo iz zdravstvenih razlogov.

Spreminja se delovanje komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Komisije bodo imele najmanj dva člana, lahko pa se vključi tudi član iz šole, na primer svetovalni delavec, ki delo z otrokom dobro pozna, in če je treba, tudi zdravnik specialist.

V novelo zakona je uvrščena tudi kategorija otrok z gluhoslepoto, za katere so podrobnejše opredeljena učna gradiva. "Odprta bo digitalna platforma, kjer bodo takšna gradiva dosegljiva," je napovedal Logaj. Predlog predvideva tudi prilagajanje gradiv za slepe in slabovidne otroke.

"Mislimo, da je velika pridobitev tega zakona tudi širjenje možnosti za vključevanje otrok s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo v dnevni obliki pri zavodih in jih vsako jutro v izobraževalne zavode največkrat vozijo s prilagojenimi vozili in popoldne domov v domačo oskrbo. Ti učenci in dijaki se lahko občasno vključijo tudi v dom pri vzgojnem zavodu." S tem želijo predvsem razbremeniti družine, ki otrokom nudijo skrb in nego.

Predlagane spremembe v noveli zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Logaja pomenijo nadaljnji razvoj sodobnega inkluzivnega izobraževanja, rešitve so pripravljene z namenom večje učinkovitosti in pravičnosti sistema na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.