Povprečno starši šolarjev v Spodnjem Podravju samo za delovne zvezke odštejejo od 40 pa tudi do 120 evrov po otroku. Za učence prve triade sicer strošek od šolskega leta 2020/21 krije ministrstvo za šolstvo. Foto: Televizija Slovenija

Učiteljica razrednega pouka na Osnovne šole Mladika na Ptuju Nataša Vauda se je pred dvema letoma po okoli 20 letih delovne dobe odločila, da ne bo več uporabljala delovnih zvezkov. "Po več letih uporabe delovnih zvezkov sem opazila, da veliko otrok doživlja ob tem frustracije. Namreč vsi otroci niso sposobni rešiti toliko nalog in potem so kar naprej dobivali občutek neuspešnosti," pojasnjuje svojo odločitev.

"Če delovnih zvezkov ni, je tudi dovolj časa, da vsak otrok lahko zaključi svoje delo, kar je po moje zelo pomembno za njihov psihološki razvoj. Ker občutek, da si ti sposoben delo dokončati in te ne omejuje čas, je sploh za majhne otroke zelo pomemben," poudarja učiteljica, ki zdaj gradivo za pouk v celoti pripravlja sama. Ima sicer precej več dela, a je vredno. Kot ugotavlja, otroci prvi razred tako namreč končajo z več znanja. "Imajo možnost več utrjevanja, imajo možnost pridobivanja več trdnega temeljnega znanja, osnovnega znanja," poudarja.

Učiteljica Nataša Vauda se ob tem zaveda, da ima srečo, da jo podpira tudi ravnatelj Osnovne šole Mladika Bogomir Širovnik. "Prva triada naj bi imela cilj, da se učenci naučijo pisati, da ogromno pišejo, da učenci ogromno berejo in da se naučijo poštevanko in smo zmagali," pravi ravnatelj. Kot dodaja, uporaba delovnih zvezkov ob tem pomeni tudi pritisk na učitelja, od katerega se pogosto pričakuje, da je na koncu šolskega leta poln.

A tako avtonomnih učiteljev in ravnateljev, ki si upajo ne le drugače razmišljati, ampak tudi kaj storiti drugače, v Sloveniji za zdaj še ni prav veliko.