"Ob in po osamosvojitvi je treba poudariti dvoje. Prvič, da smo v nemirnih časih sami, pogumno, zavedajoč se vseh nevarnosti, ki so nam pretile, s pravimi odločitvami, ob pravem času in ne nazadnje z bojem dosegli stoletni sen o lastni državi. Drugič, da so politiki kljub medsebojnim razlikam delovali tako, kot je bilo treba: enotno. Politiki se je uspelo poenotiti in po osamosvojitvi vsa prizadevanja usmeriti v uresničevanje ključnih zunanjepolitičnih ciljev države – članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu in v Evropski uniji," je na proslavi ob 20. obletnici slovenske včlanitve v zvezo Nato dejala slavnostna govornica predsednica Nataša Pirc Musar.

"Odločitev, ki smo jo sprejeli, je bila pravilna. S članstvom smo pridobili ne samo vstop v obrambno zavezništvo, ampak tudi priznanje, da smo del okolja, ki temelji na demokraciji kot načinu življenja, vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic in ozemeljske celovitosti ter suverenosti," je zatrdila predsednica.

V nadaljevanju je spomnila na "apetite tujcev po naši zemlji", zato je bil po njenih besedah vstop Slovenije Nato ter tudi Evropsko unijo resnično zgodovinsko dejanje. "Dobili smo enakovreden glas za skupno mizo z zaveznicami ter možnost dogovarjanja z vsako posebej in z vsemi hkrati. Uspelo nam je začeti živeti bolje in varneje," je dodala.

"Humanosti ni več. Vrednote ne štejejo nič."

Pirc Musar je nadaljevala, da smo po 2. svetovni vojni v Evropi uživali razmeroma dolgo obdobje stabilnosti, vseeno pa so sodobne grožnje večplastne, hibridne in vse pogosteje povezane z napredno tehnologijo. "To lahko spremljamo v vojni na evropskih tleh, v Ukrajini, ki je žrtev ruske agresije, na Bližnjem vzhodu, kjer po grozljivem pokolu, ki ga je Hamas izvršil nad izraelskimi civilisti, še vedno spremljamo nepojmljivo nasilje izraelskih oblasti nad palestinskim prebivalstvom v Gazi, kjer je že več deset tisoč žrtev, ter v številnih drugih konfliktih po svetu," je dejala.

Opozorila je, da je skrb vzbujajoče, da je v 21. stoletju uporaba sile še vedno sredstvo za doseganje ciljev, premikanje mej suverenih držav in poskuse pokoritve narodov. "Kot izpričana zagovornica človekovih pravic in svoboščin ostro obsojam vsak poseg v življenje sočloveka, njegovo trpljenje in mučenje, poniževanje, posiljevanje. Preveč tega nam dnevno kažejo posnetki z bojišč. Humanosti ni več. Vrednote ne štejejo nič. Zveza Nato ima prizadevanje za ohranitev držav, ki še kaj dajejo na vrednote, zapisano na več mestih Washingtonske pogodbe. Tudi zato je prav, da smo članica te mednarodne organizacije in da danes praznujemo dvajseto obletnico našega članstva v njej," je nadaljevala.

Kot je prepričana, pa ravno zaradi članstva v zavezništvu za obrambo namenjamo manj sredstev, kot smo jih namenjali kot del Jugoslavije ali kot bi, če bi si obrambo zagotavljali samostojno. "Brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Brez nje ni razvoja in blaginje. Zato moramo politiki in družba podpirati sodoben nacionalnovarnostni sistem, posebej Slovensko vojsko, od katere upravičeno pričakujemo, da nam pomaga ob vseh vrstah groženj in nesreč," je še dejala.

Prepričana je, da si moramo prizadevati, da bo Slovenija zgledna članica in trden člen v zavezniški verigi. Kot je še sklenila, je treba v skladu z zrelim političnim vodenjem dosledno zagovarjati duh washingtonske pogodbe, ki preprečuje, da bi zveza Nato kadar koli postala agresorska sila. "Njena moč je v odvračanju, solidarnosti, medsebojni pomoči in dialogu," je dodala.

Slovenija je 29. marca 2004 skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško postala del največje širitve v zgodovini zavezništva.

Obisk generala Cavolija v Sloveniji

Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zavezništvo Nato je na obisku vrhovni poveljnik sil zveze Nato v Evropi Christopher Cavoli. Generala sta prejela tako premier Robert Golob kot predsednica republike Pirc Musar.

Po srečanju s premierjem Golobom so iz njegovega kabineta sporočili, da so bile v ospredju pogovorov z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil zveze Nato v Evropi Christopherjem Cavolijem priprave na julijski vrh Nata v Washingtonu. Srečanje bo v znamenju 75-letnice zavezništva, na njem pa bodo govorili tudi o novem generalnem sekretarju.

Golob in Cavoli sta govorila tudi o delitvi bremen in zavezah pri obrambnih naložbah. Ocenjeni obrambni izdatki Slovenije za leto 2023 znašajo 845 milijonov evrov in predstavljajo 1,34 odstotka BDP-ja. Države Nata so se sicer leta 2014 zavezale izdatkom v vrednosti dveh odstotkov BDP-ja, kar naj bi Slovenija dosegla do leta 2030. Med temami pogovora Cavolija in Goloba so bile tudi razmere na Zahodnem Balkanu in v Ukrajini.

Poveljnik Natovih sil v Evropi se je srečal tudi s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki ga je sprejela v predsedniški palači. "Moč zveze Nato je v odvračanju, solidarnosti, medsebojni pomoči in dialogu. Prizadevati si moramo, da bo Slovenija zgledna članica in trden člen v zavezniški verigi, poudarja predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil," je ob tem v sporočilu za javnost poudarila slovenska predsednica.

Šarec: Ukrajina je največji izziv zavezništva

Članstvo v zvezi Nato je eden največjih dosežkov Slovenije, je na razpravi na Brdu pri Kranju pred obletnico širitve zavezništva izpostavil obrambni minister Marjan Šarec. Z romunskim kolegom Angelom Tilvarjem in državnim sekretarjem v premierjevem kabinetu Vojkom Volkom so vojno v Ukrajini označili za enega največjih izzivov zavezništva.

"Zveza Nato se je od svoje ustanovitve leta 1949 spopadla s številnimi perečimi izzivi, zaradi katerih je doživela temeljito preobrazbo. Leta 2019 smo se soočali tudi z izrazom, da je Nato možgansko mrtev. Vendar je zavezništvo kljub vsemu preživelo," je na panelni razpravi z naslovom Vrnitev h koreninam in kolektivni obrambi dejal Šarec.

Nato je najmočnejše vojaško zavezništvo na svetu, je nadaljeval in članstvo v njem označil za enega največjih dosežkov Slovenije. Prepričan je, da tudi danes večina prebivalcev podpira članstvo Slovenije v Natu.

"Zato nas ne bi smeli motiti tisti, ki želijo iz zavezništva izstopiti oziroma biti nevtralni, saj nevtralnost pomeni še večje izdatke za obrambo kot v primeru kolektivne varnosti," je dodal.

Tilvar: Predolgo smo bili v coni udobja

Romunski minister Tilvar je medtem dejal, da je Nato za mnoge dolgo časa veljal kot samoumeven, češ da ga ni treba krepiti. Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v premierjevem kabinetu Volk pa je poudaril, da je bilo obdobje, ko je v ZDA predsedoval Donald Trump, v mnogih pogledih dobro za Evropo, saj smo po njegovem predolgo živeli v coni udobja.

"Več let so nas številni politiki prepričevali, da so obrambni izdatki neumni in da nas nihče nikoli ne bo napadel. In potem se je zgodila vojna v Ukrajini. Skušali so nas prepričati, da ne smemo širiti Nata, saj s tem izzivamo Rusijo. Mnogi so tudi trdili, da se Rusija boji Nata, zato naj se zavezništvo ne bi smelo razširiti do meja Rusije," je nadaljeval.

Tilvar: Putin se bolj kot Nata boji demokracije

Ob tem je poudaril, da se ruski predsednik Vladimir Putin nikoli ni bal Nata. "Bal se je demokracije," je dodal.

Opozoril je tudi, da so številni pred leti Nato označili za nevarno in agresivno zavezništvo ter kot dokaz navajali obstreljevanje Beograda leta 1999. "Pozabili smo zagovarjati svoja stališča. Nismo se nekega dne zbudili in odločili, da bomo kar tako bombardirali Beograd, temveč smo se odzvali na možnost, da bi se Srebrenica lahko ponovila," je pojasnil.

Poudaril je tudi pomen prihajajočih ameriških predsedniških volitev na prihodnost čezatlantskih odnosov. "Odnosi bodo močnejši, ko se bomo zavedali, da moramo okrepiti obrambne izdatke in da mora biti vsaka članica sposobna poskrbeti za svojo obrambo," je dodal.

Tilvar je dejal, da si v Romuniji pred vojno nihče ni predstavljal, da bo na Črnem morju plavalo na desetine min. "Nihče si ni predstavljal niti tega, da bi na romunskem ozemlju lahko našli ostanke ruskih brezpilotnih letalnikov," je še dodal.

Šarec je poleg vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu spomnil tudi na dogajanje na Zahodnem Balkanu, zlasti na kibernetske grožnje regiji. "Zahodni Balkan je postala šahovnica za velike igralce, kot sta Rusija in Kitajska," je opozoril. Volk pa je kot enega od korakov za ustavitev Putina izpostavil zagotavljanje varnosti na Zahodnem Balkanu pred ruskim vplivom.

Minister Šarec: Nato je najcenejša zavarovalna polica za Slovenijo

V okviru 20. obletnice vstopa Slovenije v zvezo Nato so dogodek pripravili tudi v Vojašnici Petra Petriča v Kranju, kjer so gorenjskim srednješolcem predstavili možnosti vključevanja v Slovensko vojsko. Nagovoril jih je tudi minister za obrambo Šarec, ki opaža precejšnje zanimanje mladih za sodelovanje.

Kot je mlade nagovoril Šarec, vsak dan poslušamo o krizi vrednot, o tem, kako ne znamo stopiti skupaj in sodelovati, koliko je v naši družbi mamil in drugih težav. "Odgovor na vse to ima Slovenska vojska. Slovenska vojska je vse tisto, kar morda manjka v naši družbi," je poudaril in dodal, da je Slovenska vojska družina in da je lahko za marsikoga uresničenje sanj.

Pojasnil je, da lahko v Slovenski vojski svoje mesto najdejo posamezniki številnih poklicev, kot so denimo kuharji, mehaniki, inženirji in zdravniki. "Kateri koli poklic bi želeli opravljati, ga lahko v Slovenski vojski, in kaj je lepšega kot služiti domovini," je zbranim dejal Šarec. Ob tem je poudaril, da je Slovenska vojska odprta za oba spola, da ne ločuje med moškimi in ženskimi poklici ter da ponuja veliko možnosti napredovanja.

Šarec je na dogodku v vojašnici medijem na kratko spregovoril o obletnici. Kot je poudaril, je zveza Nato pravzaprav najcenejša zavarovalna polica za Slovenijo. "Nekateri govorijo, da bi morali biti nevtralni in ne vem kaj še vse, ampak se ne zavedajo, da imamo kot del zveze Nato pravzaprav zagotovljeno varnost po najnižji ceni," je dejal Šarec.

Pojasnil je, da denimo Švica, ki jo nekateri radi dajejo za vzor nevtralnosti, namenja bistveno večja sredstva za obrambo. "Tako bi bilo tudi pri nas, če bi želeli biti varni, sploh v današnjem spreminjajočem se svetu," je opozoril Šarec, prepričan, da je zveza Nato edino zagotovilo varnosti in stabilnosti. "To je obrambna organizacija, in če se zgodi najhujše, velja vsi za enega, eden za vse, in to je tisto, kar je pomembno," je sklenil.