Protestniki in protestnice so poleg izstopa Slovenije iz zveze Nato zahtevali ustavitev povečanja vojaških izdatkov, ustavitev vojaške in finančne pomoči za nadaljevanje vojne v Ukrajini, embargo na izvoz orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti "izraelskemu režimu apartheida".
Jerneja Breznik iz iniciative Klas je na shodu poudarila, da je "Nato napadalni pakt, ki služi obrambi imperializma". Ob tem je dodala, da bi morali denar, ki ga Slovenija namenja obrambi, porabiti za gradnjo javnih stanovanj, zdravstvo, domove za starejše in šolstvo.
Žiga Brdnik iz prokurdskega gibanja Rojava kliče pa je na shodu poudaril vlogo zveze Nato pri "zatiranju Kurdov v Turčiji" in "izvajanju genocida palestinskega ljudstva v Gazi". Nekaj deset protestnikov se je shoda sicer udeležilo s palestinskimi zastavami in transparenti, ki so pozivali h koncu izraelskega obstreljevanja Gaze.
Na protestu tudi Levica
Dogodka se je udeležila tudi koalicijska stranka Levica. V Levici so ob tem poudarili, da so v času, ko je Slovenija članica Nata, države zavezništva botrovale številnim konfliktom v svetu ali pa v njih ne ukrepajo. Opozorili so, da je Slovenija kot članica Nata soodgovorna za vojne. "Zaradi Nata nismo varnejši, prav nasprotno, kot država članica smo tudi mi tarča njegovih nasprotnikov," še poudarja Levica. Ob tem omenja, da država porablja denar za orožje namesto za vrtce in bolnišnice, je potencialni cilj beguncev z uničenih območij ter bo trpela zaradi poplav, suš in požarov, h katerim vojska in vojaška industrija prispevata kot eden velikih virov globalnega segrevanja. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je zatrdil, da za izstopom iz zveze Nato v stranki še vedno trdno stojijo, a da se zavedajo, da ta v okviru vladajoče koalicije ni mogoč.
Izjava nevladnikov, sindikatov in društev
31 nevladnih organizacij, sindikatov in društev je dopoldne v izjavi, ki so jo naslovili Za mir in solidarnost, poudarilo, da se velik del proračunskih sredstev nameni za oboroževanje (letos dobro milijardo evrov), za gradnjo novih stanovanj pa med letoma 2023 in 2025 le 76 milijonov. Opozorili so tudi na okoljske posledice oboroževanja in dodali: "Vojne in opustošenje, ki ga pustijo za seboj, so ob okoljski krizi glavni razlog za to, da so milijoni ljudi prisiljeni zapustiti svoje domove. Nato z napadi uničuje kritično javno infrastrukturo, proizvodne kapacitete in bivališča."
Zavzeli so se za mir in pozvali k ustvarjanju razmer "za množični odpor proti vojni". Podpisniki ob tem zahtevajo ustavitev povečevanja vojaških izdatkov, pri čemer naj se javna sredstva raje namenjajo za družbene potrebe, ustavitev povečevanja vojske in preprečitev ponovne uvedbe služenja vojaškega roka, ustavitev vojaške in finančne pomoči za nadaljevanje vojne v Ukrajini in drugih vojnah ter zagotovitev pomoči za delovne ljudi Ukrajine.
Pozivajo tudi k embargu na izvoz orožja v Izrael in sprejetje sankcij proti "izraelskemu režimu apartheida" ter priznanje Palestine kot samostojne države. Ob tem se zavzemajo tudi za umik Slovenske vojske iz zveze Nato, vseh vojaških operacij in projektov ter razpustitev Nata in umik ameriške vojske iz vseh njegovih nekdanjih članic.
Slovenija se je po dolgoletnih prizadevanjih obrambnemu zavezništvu pridružila 29. marca 2004, ko je skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in Slovaško je postala del največje širitve v zgodovini zavezništva.
