S predlogom bi ukinili tudi povišan otroški dodatek za starše, če otrok do štirih let ni vključen v vrtec.

Rejniki, ki imajo v rejništvu otroka, starega od osem do 15 let, trenutno nimajo pravice do starševskega dopusta, so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zapisali v sporočilu po seji vlade. Poudarili so, da je tudi za starejše otroke pomembno, da lahko z rejnikom navežejo prvi stik, se z njim spoznajo in nanj navadijo, čemur je namenjenih 15 dni starševskega dopusta.

S predlogom novele bi črtali tudi določbo o povečanju otroškega dodatka za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ne obiskuje vrtca. Trenutno velja, da se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 odstotkov, če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo. "Ker je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora in je bila določba uvedena, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke, je odpadel razlog za to povišanje," so zapisali.

Dodatek za velike družine tudi rejnikom

Po predlogu bodo do dodatka za veliko družino poleg staršev upravičene tudi druge osebe, na primer rejniki. Rejniki so zdaj do dodatka za veliko družino upravičeni le, če imajo nameščene vsaj tri otroke iz iste družine. Na ministrstvu pojasnjujejo, da ima v praksi rejnik največkrat svojega otroka in tudi otroka, ki mu je nameščen v rejništvo (skupaj tri ali več). Ob sprejetju novele se bo tudi taka družina štela za veliko družino.

Predlog določa še, da bo center za socialno delo lahko o pravici do dodatka za veliko družino odločil po uradni dolžnosti tudi za prejemnike državne štipendije. Dodatek za veliko družino se dodeli po uradni dolžnosti, če je družina upravičena do otroškega dodatka. Zaradi odprave administrativnih ovir se dodaja tudi določba, da center po uradni dolžnosti odloči o dodatku za veliko družino tudi družini, ki ima tri ali več otrok, ki so upravičeni do državne štipendije.

Tako po dopolnjenem 18. letu otroka, ko družina ni več upravičena do otroškega dodatka, enemu od staršev ne bo treba vložiti vloge, ampak bo center na podlagi upravičenosti do državne štipendije po uradni dolžnosti odločil o dodatku za veliko družino, so še zapisali na ministrstvu.

Odločanja o zakonu o vrtcih ni bilo

Vlada naj bi danes obravnavala tudi predlog novele zakona o vrtcih. A so obravnavo prekinili, ker je odprtih še nekaj vprašanj, ki jih je treba uskladiti, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.

V noveli zakona o vrtcih je med drugim predvidena nova določba, ki zavezuje občine, na območju katerih so evidentirana romska naselja, da spremljajo in spodbujajo vključevanje otrok iz romske skupnosti v vrtce. Občina določi, kateri vrtci na njenem območju so dolžni organizirati krajši program v obsegu 240 ur.

Če starši otroka, ki bo do konca koledarskega leta dopolnil starost pet let, do 30. septembra ne vpišejo v nobenega od programov vrtca, predlog novele predvideva, da pristojna služba občine o tem obvesti pristojni center za socialno delo.

Zakon kljub opozorilom stroke ohranja fleksibilni normativ

Zakon, kljub nasprotovanju stroke, ohranja t. i. fleksibilni normativ oziroma možnost, da občina v posamezni vrtčevski skupini doda še dva otroka, kar je bila sicer ponekod po državi že do zdaj redna praksa. "Pričakoval bi, da bi bila rešitev v zakonu prej obratna – da omogočimo tistim občinam, ki imajo problem, da ima za določen čas višji normativ," je za Radio Slovenija opozoril član Zveze društev pedagoških delavcev in profesor na ljubljanski filozofski fakulteti Damijan Štefanc.

Minister Vinko Logaj je v prispevku Jureta Čepina za Radio Slovenija opozoril, da trenutna situacija ne omogoča, da bi na ravni države zniževali normative, analize s terena namreč kažejo, da so razlike med posameznimi občinami ogromne.

"Zakon predvideva tudi podzakonski akt, ki bi opredelil natančna merila, kdaj pa ne more biti v oddelkih plus dva otroka. Zato to ne more biti zgolj ekonomski kriterij, ampak gre tudi za prostorski akt, na drugi strani pa tudi za priseljence, otroke s posebnimi potrebami," je pojasnil.

S predlagano novelo bi tudi ukinili določbo zakona, da zasebnemu vrtcu, ki izpolni z zakonom določene pogoje za pridobitev sredstev iz občinskih proračunov, pripada 85 odstotkov sredstev na otroka, ki bi jih občina zagotavljala, če bi bil otrok vključen v javni vrtec.