Predsednik državnega sveta (DS) Marko Lotrič je v uvodu posveta poudaril, da umetna inteligenca (UI) postaja del vsakodnevnega dela v šolah, na univerzah, v raziskovalnih institucijah in na delovnih mestih. "Vprašanje torej ni več, ali bomo ta orodja uporabljali, ampak kako bomo zagotovili odgovorno uporabo teh orodij," je dejal. Po njegovih besedah lahko UI pomembno olajša učenje in poučevanje, vendar le, če je dostopen vsem, ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na pristen človeški stik, saj nobena umetna inteligenca ne more nadomestiti denimo dialoga in osebne spodbude pri učenju. Poudaril je, da je treba mlade poleg uporabe UI-ja učiti tudi razumevanja njegovega delovanja, pri čemer pa nepogrešljiva kompetenca ostaja kritično mišljenje.
Papič: UI uporablja že 750.000 Slovencev
Pomen ohranjanja stika s študentom je poudaril tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, ki sam kot profesor zato ohranja ustne zagovore. Dejal je, da je UI orodje, ki omogoči izredno hitro obdelavo podatkov, študent pa mora vsebino razumeti. Po Papičevih besedah UI uporablja 750.000 Slovencev, ključno pa je, da razumejo, kaj pomeni vnašanje podatkov v takšne sisteme in kakšne so posledice za njihovo varnost. Med drugim je spomnil na razpis za licence na nacionalni ravni, ki je bil usmerjen predvsem v zaščito podatkov, da se ti ne bi uporabljali za nadaljnje učenje modelov. Slovenija je po njegovih besedah ena prvih držav, ki se je tega lotila.
Za uvedbo na vseh ravneh izobraževanja
Na posvetu je bilo slišati več pozivov k vpeljavi umetne inteligence v izobraževanje. Po navedbah Ivana Bratka s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) bi morali digitalne kompetence poučevati na vseh ravneh izobraževanja. Spomnil je na prvi projekt poskusne uvedbe poučevanja računalništva v 70. letih 20. stoletja, ko je bila Slovenija pri tem med prvimi v Evropi, nato pa je začela zaostajati. Kritičen je bil do neuresničenih predlogov reforme pouka računalništva in umetne inteligence.
Kot je poudaril Blaž Zupan z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko, bi moralo šolstvo prilagoditi znanja, ki so danes ključna. Po njegovih besedah ne gre za digitalno pismenost, ampak za podatkovno pismenost, algoritmično razmišljanje in tudi za računalništvo. Zupan je prepričan, da je ta znanja otrokom mogoče podati že zelo zgodaj, tudi brez računalnika. Po njegovih besedah je treba med drugim že v osnovnih šolah vključiti elemente podatkovne pismenosti v vse predmete, in sicer ne kot dodatno breme, ampak kot drugačen način razumevanja vsebin. "UI je ključna tehnologija tega stoletja, znanja o njej imamo, pedagoške pristope tudi, potrebujemo pa razgledanost, vizijo in pogum odločevalcev in odločitev, da to znanje sistemsko vključimo v izobraževanje," je dejal Zupan.
Nekaj kritičnih glasov
Mojca Juriševič z ljubljanske pedagoške fakultete pa je opozorila na vlogo UI-ja pri razvoju človekovega potenciala. Uporaba umetne inteligence je po njenih besedah dobrodošla z določeno mero zadržanosti, vendar zahteva osebnostno in miselno pripravljena učenca oz. posameznika, zato je pozvala k vzgoji človeka v skrbi za njegov blagor. Med drugim je treba biti pozoren tudi na oblikovanje samopodobe in razvoj motivacije.
V razpravi se je oglasila tudi predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič, ki se je strinjala z Juriševičevo, da otroci niso pomanjšani odrasli in da se morajo najprej najti znotraj družbe. Kritična je bila do pozivov k implementaciji vsebin UI-ja v izobraževanje, ko pa "nimamo vzpostavljenega spoštovanja učiteljev". Vprašala je tudi, katere vsebine bi iz programa izvzeli, če bi uvedli nove.
Na posvetu je svoj prispevek predstavila tudi rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar, ki je poudarila predvsem vlogo univerz pri odgovornem uvajanju umetne inteligence v visokošolski prostor. Med drugim je spomnila na pri njih ustanovljen center za odgovorno umetno inteligenco, ki se ukvarja predvsem z etičnim vidikom umetne inteligence.
Projekte, pri katerih sodelujejo, je predstavil tudi Žiga Zebec z Instituta informacijskih znanosti (IZUM), ki je poudaril pomen podatkovne infrastrukture in digitalnih ekosistemov.
Video: Posnetek posveta
