Združeni narodi so za letošnji mednarodni dan mladih izbrali geslo Lokalne akcije mladih za trajnostne razvojne cilje in še več, s katerim poudarjajo transformativno vlogo mladih pri lokalizaciji trajnostnih razvojnih ciljev.

Mladinski svet Slovenije (MSS) je danes v Parku Zvezda v Ljubljani pripravil predstavitev rezultatov kampanje Mladi spreminjamo svet – prostovoljno! oz. #MSSprostovoljno.

Na današnji novinarski konferenci je predsednica MSS-ja Eva Kotnik poudarila, da prostovoljsko delo mladih in njegovi učinki pogosto ostajajo premalo prepoznani in sistemsko nezadostno podprti. "Eden ključnih pogojev za kakovostno prostovoljstvo so predvsem ustrezni finančni in materialni pogoji, ker številne mladinske organizacije poročajo, da delujejo v zelo negotovih okoliščinah, brez stalnih virov financiranja, z omejenimi možnostmi za povračilo stroškov prostovoljcem, ki jim to po obstoječi zakonodaji pripada, in nezadostnimi sredstvi za usposabljanje, mentorstvo in infrastrukturo," je povedala.

Cilj kampanje je bil povečati prepoznavnost vloge mladinskih prostovoljskih organizacij

Na problem v prostovoljstvu mladih so opozorili tudi s kampanjo Mladi spreminjamo svet – prostovoljno!, ki je potekala od aprila letos in se je zaključila danes, na mednarodni dan mladih. Cilj kampanje je bil povečati prepoznavnost vloge mladinskih prostovoljskih organizacij, osvetliti pomen prostovoljskega dela mladih in spodbuditi sistemske spremembe, ki bi izboljšale pogoje za njegovo izvajanje, so navedli na spletni strani.

Ključne poudarke iz kampanje so zbrali v mnenjskem dokumentu MSS-ja o prostovoljstvu mladih, ki združuje ključne predloge za nadaljnji razvoj področja, poudarja pomembnost, da se odpre prostor za dialog s ključnimi odločevalci. Član komisije za mladinske politike MSS-ja David Tomažin je poudaril, da mnenjski dokument naslavlja finančne in materialne ovire, priznavanje izkušenj in kompetenc prostovoljcev, dvig družbene prepoznavnosti prostovoljstva ter krepitev mentorske podpore. Med predlaganimi ukrepi so dvig deleža dohodnine za donacije nevladnim organizacijam, upoštevanje prostovoljstva v pokojninski dobi, izobraževalne olajšave za prostovoljce, možnost nadomestila za odsotnost z dela za prostovoljce, nacionalna kampanja za ozaveščanje prostovoljstva mladih ter spodbujanje izobraževanj za mentorje prostovoljcev, je naštel.

Opozorila, da se sredstva za mladinski sektor niso dovolj zvišala

Kotnik je opozorila, da se tudi v letošnjem proračunu sredstva za mladinski sektor niso dovolj zvišala, čeprav so bili mladi opredeljeni kot ena izmed prioritetnih skupin. Vlado in pristojna ministrstva je pozvala, da v proračunih za leti 2026 in 2027 potrdijo, da mladi niso "le deklarativna, ampak tudi dejanska proračunska prioriteta".

Pozvala jih je, da v proračunskem načrtovanju zagotovijo občuten dvig sredstev za Urad RS za mladino in s tem za organizacije v mladinskem sektorju. Prav tako jih je pozvala, da preučijo predloge iz mnenjskega dokumenta MSS-ja o prostovoljstvu ter jih vključijo pripravo relevantne zakonodaje, v razvojne, strateške in druge dokumente, ob tem pa se v vseh fazah posvetujejo z mladimi in mladinskimi organizacijami.

Seinior mladinski delegat pri Združenih narodih Max Davidović je pojasnil, da so s kampanjo želeli pokazati, da prostovoljstvo mladih ni le oblika solidarnosti, temveč tudi ključni prispevek k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Dodal je, da v mnenjskem dokumentu o prostovoljstvu mladih ponujajo konkretne predloge za krepitev tega področja, od sistemske podpore do povečanega priznanja prostovoljskega dela.

Delež mladih v Sloveniji čedalje manjši

Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu sicer navedel, da je delež mladih v Sloveniji čedalje manjši. Na začetku leta 2025 je bilo v Sloveniji 323.430 prebivalcev, starih med 15 in 29 let. Njihov delež je znašal 15,2 odstotka populacije ali za 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991.

Čeprav so kazalniki položaja mladih v Sloveniji boljši kot v nekaterih državah EU-ja, pa so v Sloveniji še vedno težava dostopnost do varnih zaposlitev, dostopnost do dostojnih stanovanj.

V letu 2024 so se mladi v Sloveniji odseljevali od doma stari povprečno 28,9 leta, kar je več kot povprečje držav EU-ja, kjer so se odselili v povprečju pri 26,2 leta. Najbolj zgodaj so selitev od doma izvedli mladi na Finskem, najpozneje pa mladi na Hrvaškem.

Lani je skupaj s svojimi starši živelo 79,7 odstotka mladih, starih med 16 in 29 let, kar je več od povprečja držav EU-ja, ki znaša 67,8 odstotka.

Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo.

ŠOS izpostavlja tri ključne problematike mladih

V Študentski organizaciji Slovenije ob svetovnem dnevu mladih izpostavljajo tri ključne problematike, s katerimi se mladi srečujejo vsakodnevno. "To so bivanjska problematika, duševno zdravje mladih in dostopna ter kakovostna študentska prehrana," so zapisali.

Na ŠOS-u si prizadevajo, da bi bil topel, zdrav in cenovno dostopen obrok dosegljiv vsakemu študentu, kjer koli v Sloveniji, ne glede na kraj študija ali bivanja. "To zahteva širitev mreže ponudnikov po vsej državi. Njihova prizadevanja so že pripeljala do tega, da se je Javni razpis za izbiro ponudnikov za leti 2025 in 2026 prvič odprl za vse kraje po Sloveniji, kljub temu pa je ponudnikov v številnih lokalnih območjih še vedno premalo," so še opozorili.

Ob mednarodnem dnevu mladih na ŠOS-u posebej poudarjajo družben pomen mladih, skupine, ki je vse prevečkrat spregledana, njeni izzivi pa velikokrat niso obravnavani celovito, sistemsko in dovolj aktivno. "A zavedati se moramo, da so mladi temelj današnje in prihodnje družbe, njihovo delo in aktivnosti pa bodo oblikovale prihodnost naše države," so sklenili.

Mladinska mreža Mama izpostavlja pomembno vlogo mladinskih centrov

V Mladinski mreži MaMa, ki združuje in zastopa mladinske centre v Sloveniji, so izpostavili pomembno vlogo mladinskih centrov kot lokalnih prizorišč mladinskega dela in varnih prostorov, kjer mladi soustvarjajo prihodnost svojih skupnosti. Mladinsko delo, ki se v Sloveniji večinoma odvija prav v mladinskih centrih, po njihovih navedbah mladim nudi varno in vključujoče okolje za učenje, ustvarjanje in prevzemanje pobud ter jih spodbuja, da aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti, razvijajo svoje ideje v projekte in prevzemajo odgovornost za spremembe v svojem okolju.

Spomnili so, da Mreža MaMa letos praznuje 20-letnico uradne ustanovitve. V dveh desetletjih je povezala 58 mladinskih centrov po vsej Sloveniji in skupaj z njimi omogočila tisočim mladim, da so s sodelovanjem v aktivnostih mladinskega dela pridobili nova znanja, razvijali svoje potenciale in aktivno sooblikovali lokalne skupnosti, so še dodali v sporočilu za javnost.

Zavod Netfliks poudarja pomen mednarodnih priložnosti prek programov Erasmus+

V Zavodu Nefiks pa ob današnjem dnevu poudarjajo pomen mednarodnih priložnosti, ki jih mladim ponuja Evropska unija prek programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Ti programi mladim omogočajo, da se povežejo s sovrstniki iz različnih držav, razvijajo globalno državljanstvo, izkusijo mednarodno okolje ter pridobijo dragocene izkušnje, ki jim služijo vse življenje, so zapisali v sporočilu za javnost.

Po njihovih pojasnilih ravno v tem tednu 27 mladih iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Portugalske sodeluje na mednarodni mladinski izmenjavi v Idriji pod okriljem Zavoda Nefiks. Program izmenjave je zasnovan tako, da mlade spodbuja k samospoznavanju, razumevanju okolja, v katerem odraščajo, in krepitvi zelenih kompetenc. Poseben poudarek je na medkulturnem učenju, izmenjavi izkušenj in razvijanju skupnih idej, ki lahko v prihodnosti prerastejo tudi v konkretne lokalne akcije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, so navedli.

Marko Lotrič: Odraščanje mladih zaznamujejo gospodarska kriza, globalizacija, podnebna kriza in težko dosegljive lastniške nepremičnine

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je v poslanici ob današnjem dnevu omenil, da približno 15 odstotkov prebivalstva pri nas predstavljajo mladi, stari med 15 in 29 let. Delež se v minulih desetletjih občutno zmanjšuje, kar nas kot državo postavlja pred številne izzive ohranjanja živosti podeželja, medgeneracijske solidarnosti pa tudi dolgoročne gospodarske vzdržnosti, je opozoril.

Odraščanje mladih po njegovih navedbah zaznamujejo gospodarska kriza, globalizacija, podnebna kriza in težko dosegljive lastniške nepremičnine. "Čeprav so naši mladi v izobraževanju med najuspešnejšimi v Evropi - skoraj polovica prebivalcev, starih od 20 do 24 let, se izobražuje v terciarnem izobraževanju - ostaja prehod iz šolskih klopi na trg dela pogosto negotov," je zapisal. Mlade je pozval, naj ne iščejo ponosa v praznih podobah družbenih omrežij, temveč v vrednotah, kot so poštenost, odgovornost, medsebojno spoštovanje in pripravljenost pomagati.