S 1. septembrom bo v novo šolsko leto vstopilo okoli 190.000 osnovnošolcev, od tega 19.935 prvošolcev, kar je manj kot lani, ko je bilo v prvi razred vpisanih 20.173 otrok, in hkrati je to prvič po šolskem letu 2012/13, ko je generacija prvošolcev manjša od 20.000. V srednješolske programe bo v novem šolskem letu vpisanih okoli 88.0000 dijakov, med njimi pa je 25.064 dijakov novincev.

Pred začetkom novega šolskega leta na Brdu pri Kranju poteka tradicionalna konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Srečanja, ki ga organizira zavod za šolstvo, so se tudi letos udeležili ravnatelji in ravnateljice osnovnih in srednjih šol ter vrtcev iz vse Slovenije. Dogodek letos poteka pod sloganom Spremembam odpiramo vrata in je namenjen predstavitvi poglavitnih novosti v novem šolskem letu. Kot je v uvodnem nagovoru dejal minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, novo šolsko leto za otroke, učence, dijake ter zaposlene v vzgoji in izobraževanju prinaša tudi nekatere sistemske in programske novosti, namenjene izboljšanju kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

Med najpomembnejšimi sistemskimi spremembami je minister poudaril novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki po njegovih besedah prinaša zagotovilo stabilnega financiranja sistema vzgoje in izobraževanja, saj vsebuje člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije. Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke BDP-ja v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža 0,5 odstotka BDP-ja.

Logaj: Učinki ukrepov za blaženje kadrovske stiske bodo vidni na daljši rok

Minister je na novinarski konferenci dejal, da je eno od najbolj perečih vprašanj tudi vprašanje pomanjkanja učiteljev na posameznih področjih. "To je realnost, zaradi katere smo na ministrstvu v tem letu uvedli kar nekaj ukrepov. Kot sem večkrat poudaril, pa je uspehe ali učinke teh ukrepov seveda pričakovati na daljši rok," je dejal Logaj.

Spremembo na tem področju med drugim prinaša tudi določba novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki šolskim delavcem omogoča dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. Po navedbah ministrstva je to nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske.

Prav tako se uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej niso imeli možnosti napredovanja, na primer laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin. Na ta način se zagotavlja enakopraven položaj strokovnih delavcev v kariernem napredovanju. Logaj je med ukrepi za več kadrov naštel tudi možnost pridobivanja pedagoške izobrazbe za tiste strokovne delavce, ki je nimajo, pa programe mentorstva in pripravništva.

Odslej enofazni postopek imenovanja ravnateljev

Logaj je navedel tudi spremembe postopka imenovanja ravnateljev. "V praksi se že kar nekaj let kaže, da je ta sprememba nujna," je poudaril. Doslej je veljalo, da svet zavoda pred imenovanjem pridobi mnenje ministra in šele nato imenuje izbranega kandidata. Postopek se po predlogu sprememb spreminja v enofaznega – minister bo odslej podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda.

Soglasje minister lahko zavrne zgolj v izjemnih primerih, ko gre za nepravilno ali nezakonito izpeljan postopek (nepravilnosti v postopku imenovanja, ki jih ugotovi šolska inšpekcija, ali obstoj določenih razrešitvenih razlogov za ravnatelja). Poleg imenovanja so natančno opredeljeni tudi razlogi za razrešitev. Minister za vzgojo in izobraževanje ima odslej tudi možnost, da v izjemnih primerih sam razreši ravnatelja. To so primeri, v katerih svet zavoda ravnatelja ne razreši in so s pravnomočno odločbo ugotovljene kršitve zakona, ugotovitve računskega sodišča o hudih kršitvah obveznosti dobrega poslovanja, neizvrševanja dokončnih inšpekcijskih, upravnih ali pravnomočnih sodnih odločb.

Posodobljeni zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja poleg naštetega umešča še slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, to pa pomeni uskladitev s slovensko ustavo.

O spremembah v vrtcih bo jeseni odločal državni zbor

Na programskem delu je minister med novostmi poudaril uvajanje kurikuluma za vrtce, ki med drugim prinaša prenovljen program za predšolske otroke s posebnimi potrebami. Prenovljeni kurikulum za vrtce po navedbah ministrstva vključuje sodobna konceptualna izhodišča, ki temeljijo na zgodnjem učenju otrok, igri kot ključnemu sredstvu razvoja in večji vključenosti staršev, posodobitev področja gibanja itd.

Predlog novele zakona o vrtcih, ki ga mora potrditi še državni zbor, medtem vzpostavlja sistem za pravočasno brezplačno vključitev otrok iz ranljivih skupin v vrtec. Novela pa ohranja možnost, da občina poveča število otrok v oddelkih za dva otroka. T. i. fleksibilnemu normativu ostro nasprotujejo v sindikatu Sviz. Jeseni Logaj o predlaganem zakonu pričakuje poglobljeno parlamentarno razpravo.

Razširjen program že na polovici vseh osnovnih šol

Minister je spomnil tudi na nadaljevanje uvajanja razširjenega programa v osnovnih šolah. "S 1. septembrom bo začela izvajati razširjen program polovica vseh osnovnih šol v Sloveniji, v naslednjem letu se jim bo pridružilo še 80 novih," je napovedal Logaj. Preostale se bodo v sistem postopno vključevale do šolskega leta 2028/29.

Minister je dodal, da ob tem še naprej poteka tudi kurikularna prenova in posodobitev drugih programov. Tudi direktorica Zavoda za šolstvo Jasna Rojc je dejala, da bo zavod tudi med šolskim letom največ energije namenjal prav kurikularni prenovi in pripravi ter posodabljanju še tistih dokumentov, ki bodo potrjeni do konca letošnjega koledarskega leta. V letu 2026 nato po navedbah Jasne Rojc sledi še druga faza kurikularne prenove, v sklopu katere bo izvedena prenova izbirnih predmetov in tistih učnih načrtov, ki še niso prišli na vrsto.

Minister poudaril pomen vzgoje v šolskem prostoru

S tem šolskim letom se bo začel izvajati tudi prenovljen zakon o osnovni šoli, kar prinaša številne novosti za organizacijo dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pomembna novost je omejitev uporabe učenčevih osebnih elektronskih naprav, ki bodo dovoljene le, kadar so nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa se določijo pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema. Posodobljena pravila šolskega reda, ki jih morajo šole sprejeti do 1. novembra letos, bodo tako morala vsebovati natančnejša določila glede reda, varnosti, uporabe elektronskih naprav in ravnanja ob kršitvah, so dodatno sporočili z mojstrstva. Po novem bo učitelj učencu lahko pregledal tudi torbo, če bo obstajal sum, da ima v njej nevarne ali prepovedane predmete.

Na področju vzgojnega delovanja novela ob tem natančneje določa pogoje za izrek vzgojnega opomina, ki velja 12 mesecev in se tako prenese v naslednje šolsko leto, ter postopek ugovora nanj. Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira pouk ali ogroža varnost drugih, se lahko začasno ali za daljše obdobje zagotovi druga oblika izobraževalnega dela, v skrajnem primeru tudi prešolanje.

Dodatno novela prinaša spremembe pri postopkih vpisa, opravičevanja odsotnosti in ocenjevanja (tudi ugovor na obvestilo o zaključnih ocenah). Posebna podpora je namenjena učencem romske skupnosti z dodatnim poukom slovenskega jezika, urejajo se tudi šolski prevozi, in sicer bodo imeli otroci s posebnimi potrebami ter ogrožajočim zdravstvenim stanjem poleg voznika zagotovljenega spremljevalca. Otroci s posebnimi potrebami bodo lahko pravico do izobraževanja na domu uveljavljali tudi med šolskim letom in jo ponovno pridobili po vrnitvi v šolo.

Logaj je v vodnem nagovoru posebej poudaril pomen vzgoje ter delovanja posameznikov v šolskem prostoru. "Največkrat je težava v komunikaciji in v odnosih – ni takšen problem v znanju, niti ne v posameznih procedurah. Stvari se ustavljajo na odnosni ravni in v komunikaciji. Nekaj posameznikov v vsaki sredini uničuje okolje in ne smemo si dovoliti, da teh nekaj odstotkov diktira delo celotnih institucij," je poudaril in napovedal, da zato na ministrstvu pripravljajo tudi podporne mehanizme za primere, ko morajo šole v različnih sporih iskati zunanjo pomoč.

Prihajajoče spremembe pri maturi

Ključne novosti na področju srednješolskega izobraževanja medtem prinaša novela zakona o maturi. Matura v posodobljeni različici se bo prvič izvedla v šolskem letu 2030/31, kar pomeni, da se bodo v prihajajočem šolskem letu v prve letnike srednješolskih programov že vpisovali kandidati, ki jih bo ob koncu srednješolskega izobraževanja čakala posodobljena matura.

Poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. "Temeljijo na zagotavljanju višjega nivoja znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki se bodo v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu," so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu.

Ti dijaki bodo lahko v skladu z zakonom opravljali petpredmetno poklicno maturo. Pri tem bodo opravljali maturo iz splošnih izobraževalnih predmetov (matematika, tuji jezik in učni jezik – torej slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na ravni splošne mature. Priprave na maturo bodo po navedbah ministrstva zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. "To vključuje dodatne učne ure iz splošnih izobraževalnih predmetov z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezna podpora pri doseganju standardov znanja," so pojasnili.

Poleg omenjene spremembe se prav tako izenačujejo možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi. Kandidati, ki opravljajo poklicno maturo v dveh delih, v dveh zaporednih izpitnih rokih, bodo lahko ne zgolj popravljali negativno oceno, ampak tudi izboljšali oceno predmeta, ki so ga opravljali v prvem delu, kot to velja za kandidate splošne mature. Ob tem je v pripravi tudi sprememba pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.