Na začetku aprila, po streljanju na eni od finskih osnovnih šol, je bil namreč na enem od slovenskih medijev objavljen komentar z grožnjo o podobnem dogodku v Sloveniji. Policija je takrat o tem najprej obvestila javnost, zaradi česar je bila deležna kritik nekaterih ravnateljev, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge je po ministrovi odreditvi opravil izredni nadzor nad delom policije glede potencialne grožnje nasilja v šolah. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je po navedbah notranjega ministrstva izredni nadzor odredil zaradi očitkov in različnih informacij medijev o neustreznem obveščanju javnosti in očitkov o pasivnosti dela policije.

"Izredni nadzor v policiji je pokazal nepravilnosti in pomanjkljivosti pri evidentiranju in poslovanju s to operativno informacijo ter nepravilnosti, ki se odražajo v nedoslednem opravljanju vodstvenih nalog in izvedbi takojšnje, hitre in skrbne policijske preiskave," so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Poklukar je zato že izdal usmeritve in obvezna navodila odpravo nepravilnosti, ugotovitve nadzora pa bo direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Darijo Levačić javnosti predstavil na torkovi novinarski konferenci.

Kot so ob tem še spomnili na notranjem ministrstvu, so na tem skupaj s policijo in z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje v času izrednega nadzora pristopili k pripravi protokola o obveščanju in ukrepanju v primeru groženj v vzgojno-izobraževalnih zavodih, še poroča STA.

Neuradne informacije

Poročilo je neuradno pridobila TV Slovenija. Policija bi glede na resnost grožnje morala ukrepati takoj, piše v poročilu, ki ga povzema novinarka Irena Ulčar Cvelbar. Urednik portala 24ur.com je informacijo o grožnji posredoval dvema institucijama s področja varnosti. Policija je informacijo o tem pridobila od Sove. Do prvih preiskovalnih dejanj je minilo šest dni. Nadzorniki ugotavljajo, da je policija ravnala nestrokovno in nezakonito, kar je nedopustno.

Vodji oddelka za terorizem in ekstremno nasilje Albertu Černigoju očitajo, da je uradni zaznamek napisal za nazaj in v njem navedel neresničen podatek. Ker podrejenim kriminalistom ni naročil, naj dobljeno informacijo evidentirajo in tega niti sam ni storil, mu očitajo nevestno delo, zaradi česar z grožnjo niso bili seznanjeni vsi, ki bi morali biti, da bi ustrezno ukrepali. Nevestno delo očitajo tudi njegovemu nadrejenemu Damjanu Apolloniu. O resničnosti izjav obeh še vedno ostaja dvom.

Uprava kriminalistične policije je po ugotovitvah nadzornikov odgovorna, da kriminalisti o zadevi niso imeli vseh podatkov, posledično jih ni imelo niti tožilstvo. Policijsko obveščanje šol in CSD-jev o grožnji je bilo nesistematično, policija je s tem povzročila paniko, javnosti je posredovala tudi netočne informacije. Nadzorniki so opozorili tudi na izmenjavo informacij med Sovo in policijo – seznam kontaktnih oseb med njima je bil nazadnje posodobljen pred dvanajstimi leti. S Sovo je komuniciral človek, ki ne bi smel.

"Iz teh ugotovitev nadzora absolutno izhaja, da so bile storjene velike nepravilnosti, predvsem v sistemu obveščanja in sprejemanja prvih nujnih ukrepov. To bi absolutno terjalo disciplinsko odgovornost tistih odgovornih uslužbencev, ki niso opravili svojega posla," je komentiral predavatelj na fakulteti za varnostne vede Miroslav Žaberl.

Ne generalni direktor policije ne notranji minister nista bila na voljo za komentar. Nobeden od njiju tudi ni prevzel objektivne odgovornosti. So pa z notranjega ministrstva sporočili, da je Poklukar policiji že izdal obvezne usmeritve in navodila za odpravo ugotovljenih kršitev.

Ukrepe policija že izvaja, kot sporočajo, pa bo po podrobni presoji ugotovitev sprejeta tudi odločitev glede morebitne odgovornosti oseb.