Premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič sta na današnji državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU v Novi Gorici poudarila prednosti, ki jih je s članstvom v povezavi pridobila Slovenija.

"Spomnim se tudi neizmernega občutka olajšanja, da nam čez mejo, v sosednjo Gorico, v sosednjo Italijo ni bilo več treba s prepustnicami," je v nagovoru nadaljeval Golob. Izrazil je veselje, da slovesnost poteka pred občinsko palačo v Novi Gorici, ki je prva javna stavba v tem mestu po drugi svetovni vojni, mesto samo pa naj bi "ublažilo bolečino meje, ki je zarezala v ta naš prostor". "Prav ta bolečina je Evropejce navdihovala, da moramo iskati boljšo prihodnost in snovati novo vizijo. Evropa je bila odgovor." Evropa je edina, ki lahko poveže ta prostor in prepreči, da bi se morije druge svetovne vojne še kdaj ponovile, je poudaril.

Golob je dodal, da je evropska zgodovina polna navzkrižij med narodi. Edina pot za preseganje teh navzkrižij je bila pot vladavine prava, človekovih pravic in socialne države. "To ni bil fenomen le takratnega združenja evropskih skupnosti, iste ali enake ideje so tlele tudi na tej strani, tudi v Sloveniji. Najbolje to dokazuje dejstvo, da je bil eden vodilnih sloganov v času narodnega prebujanja in osamosvajanja "Evropa zdaj", že takrat je Slovenija stopala po evropski poti."

Po Golobovih besedah smo se v EU-ju naučili, da je Evropa močna le, če je enotna, in močna je toliko, kolikor je solidarna. "In bolj kot je močna Evropa, bolj je Slovenija varna," je dodal.

Evropo je označil za skupnost vrednot, ki ceni dostojanstvo vsakogar in daje priložnost vsem, a te vrednote so danes na preizkušnji, saj se nekatere ideje iz preteklosti vračajo v obliki populizmov.

Spomnil je, da bomo na evropskih volitvah čez mesec dni odločili, kakšno Evropo želimo. Naša odgovornost je, da izkoristimo volilno pravico in s svojim glasom branimo evropske vrednote, ki so branik demokracije, je dejal. V nagovoru je omenil tudi odločitev vlade o priznanju Palestine in izrazil upanje, da bo to palestinskemu narodu prineslo žarek upanja.

Prvi slavnostni govornik, evropski komisar Janez Lenarčič, je Novo Gorico označil za simbolno mesto povezovanja in izrazil veselje, da Slovenija 20. obletnico priključitve EU-ju praznuje prav na dan Evrope. "Slovenija je takrat izpolnila eno temeljnih ambicij svoje zunanje politike in družbe kot celote." Poudaril je, da je država premožnejša in razvita, naš BDP je dvakrat višji, izvoz se je skoraj popeteril, stopnja brezposelnosti je skoraj enkrat nižja, podaljšala se je tudi pričakovana življenjska doba, za skoraj pet let.

"EU je mir, solidarnost, združevanje, odprtost in sodelovanje," je še dejal komisar. Ali bo tako ostalo, je po njegovih besedah odvisno tudi od tega, ali bomo šli na evropske volitve in poskrbeli, da bodo naši predstavniki v institucijah EU-ja še naprej krepili evropski projekt. "Kajti močna Evropska unija pomeni tudi močno Slovenijo – je naše jamstvo za priložnosti in prihodnost, kot si jo želimo zase in preostale okoli nas," je poudaril.

Spomnil je, da Slovenija dve desetletji v EU-ju zaznamuje prav na dan Evrope, obletnico začetka evropskega povezovanja, ki temelji na zagotavljanju miru in enotnosti Evrope.

Ob tem je komisar omenil vojne v Ukrajini, Gazi in drugod, s katerimi projekt EU-ja po njegovih besedah dobiva dodatno potrditev. "Evropsko unijo – še bolj enotno in solidarno, še bolj trdno in močno – potrebujemo bolj kot kadar koli prej," je poudaril Lenarčič. "Čas za nujno potreben političnoekonomski preskok naše Unije je zdaj," je opozoril. Pozval je tudi k udeležbi na prihajajočih evropskih volitvah.

Osrednja proslava ob obletnici največje širitve EU-ja je potekala pred občinsko palačo v Novi Gorici, prav v tem obmejnem mestu sta zadnje sekunde pred vstopom Slovenije v EU odštevala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Pred drevišnjo slovesnostjo je Ropa, Prodija in tedanjega predsednika državnega zbora Boruta Pahorja sprejel premier Golob. 9. maja Evropska unija praznuje svoj dan v spomin na začetek procesa evropske integracije, dan Evrope pa sovpada z 20. obletnico največje širitve EU-ja do zdaj, ko se ji je pridružila tudi Slovenija.

Slovenija je med približevanjem EU-ju delovala enotno

Dogajanje v Novi Gorici je sicer potekalo ves dan, med drugim je zunanja ministrica Tanja Fajon gostila pogovor z nekdanjimi evroposlanci – Borutom Pahorjem, Jelkom Kacinom in Romano Jordan – ter nekdanjim in sedanjim komisarjem Janezom Potočnikom in Janezom Lenarčičem. Slovenska politika je med približevanjem Evropski uniji delovala enotno, so poudarili.

Janez Potočnik, ki je bil tedaj vodja pogajalske skupine, je poudaril, da je bilo zaradi enotnosti politike lažje tudi pogajalski skupini. "Za to, da je DZ dobro opravil svojo nalogo, smo odgovorni vsi," je poudaril tedanji predsednik DZ-ja Borut Pahor in omenil, da so leta 1997 ustanovili koordinacijo za vstop v EU, v okviru katere so reševali težave. Potočnik je poudaril tudi učinkovito delo in zaupanje vladne strani.

"Takrat smo imeli občutek, da je imela slovenska politika skupen cilj," je dejala Jordan, ki v tistem času še ni bila v politiki, ampak je delovala kot znanstvenica.

Med priložnostmi, ki jih je Slovenija zamudila, je Kacin omenil digitalizacijo in počasno privatizacijo. Pahor pa je poudaril, da ne drži, da majhna država, kot je Slovenija, v EU-ju ne more ničesar doseči. "Je pa treba imeti dobro idejo," je dejal.

Potočnik je kot eno od težav EU-ja omenil, da je povezava eden od akterjev, ki daje največ pomoči na svetu, je tudi zelo močan ekonomski partner, politično pa ji ne priznavajo moči. Razlog za to je po njegovem mnenju, da Unija na nekaterih področjih še ni šla dovolj daleč – to so poenotenje davčne, zunanje in obrambne politike. "Če Evropa ne bo naredila korakov od tu naprej, potem se ne pritožujte, da nima zadostne politične moči globalno," je bil oster.

Romana Jordan je kot glavni izziv pred Unijo navedla nujnost, da se okrepi zavedanje, da smo vsi Evropejci in smo soodgovorni za to, kar Evropa sprejme. Po njenih besedah bi bilo treba razmisliti o tem, kako del funkcij izvoliti tako, da bodo to evropske funkcije.

Pahor je ocenil, da se je ob ruski invaziji v Ukrajini v EU-ju zgodil radikalni prelom v razumevanju pomena širitve. V ospredju je znova geopolitično razmišljanje, EU-ju pa se mudi priti na Zahodni Balkan, je menil.

Spregovorili so tudi o pomenu prihajajočih evropskih volitev. Sogovorniki so poudarili, da ima dogajanje v Evropskem parlamentu ključen vpliv na življenje v Sloveniji, zato evropske volitve niso nekaj, "kar se dogaja zunaj nas", temveč "gre za nas".