Dijaki splošno maturo v skladu z maturitetnim koledarjem začenjajo s šolskim esejem iz slovenščine ali italijanščine v Slovenski Istri oz. madžarščine v Prekmurju kot maternega jezika na dvojezičnem območju. K temu delu izpita se je prijavilo 6987 kandidatov, lani 6747, so sporočili z Državnega izpitnega centra (RIC).

Letošnji tematski sklop Človek na razpotjih časa za maturitetni esej pri slovenščini obsega zbirko novel Edvarda Kocbeka Strah in pogum ter roman Draga Jančarja z naslovom In ljubezen tudi. Obe govorita o dogajanju med drugo svetovno vojno. Čeprav sta naslova na izpitni poli presenečenje in se mladi odločijo za enega izmed njiju (večina piše razpravljalni esej), se lahko na esej dobro pripravijo.

Čeprav sta literarni deli nastali v različnih obdobjih, Kocbek je novele napisal leta 1951, Jančar pa roman leta 2017, imata nekaj skupnih značilnosti. Tematika in dogajalni čas sta podobna, obe opisujeta grozne razmere, ki jih je prinesla 2. svetovna vojna, obe govorita o partizanskem življenju, pa tudi o notranjem razkolu med Slovenci. Oba avtorja v odnose med literarnimi liki vpletata motiv izdaje in vprašanje krivde, se sprašujeta, kje je meja med dobrim in zlim, ki je med vojno vihro velikokrat dodobra zabrisana, vloge pa so pomešane. Literarni liki so tako pogosto postavljeni v vlogo tako žrtve kot krvnika ali celo obojega hkrati.

Koledar preizkusov

Kot je razvidno iz koledarja splošne mature, bodo drugi del pisnega izpita iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine pisali 29. maja.

Pisni izpiti iz tujih jezikov bodo 31. maja, 6., 10. in 13. junija, iz filozofije, psihologije in sociologije 30. maja, iz biologije 11. junija, geografije 3. junija, umetnostne zgodovine 5. junija, zgodovine 9. junija, matematike 7. junija in iz kemije 2. junija.

Ustni maturitetni izpiti bodo na šolah potekali med 11. in 23. junijem.

Tudi poklicna matura se bo letos začela 29. maja s pisnim izpitom iz slovenščine oz. maternega jezika.

Delež uspešnih v zadnjih letih se ni bistveno spreminjal

Z uspehom na letošnjem spomladanskem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni 14. julija. Državni izpitni center bo istega dne ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom omogočil tudi dostop do ocen prek spleta. Do vključno 16. julija pa je dijakom omogočen vpogled v izpitno dokumentacijo in ugovor na oceno tudi po elektronski poti.

Splošna matura letos poteka na 82 srednjih šolah. Lani je bilo v spomladanskem roku splošne mature uspešnih 92 odstotkov kandidatov, kar kaže, da se deleži uspešnih na maturi v zadnjih treh letih niso bistveno spreminjali. Bilo je tudi 333 zlatih maturantov, od katerih jih je 20 doseglo vse točke.

Kakšnih sprememb je potrebna matura?

Letos bo minilo 30 let od ponovne uvedbe mature v Sloveniji, ki je znova v redni obliki potekala v šolskem letu 1994/95. V teh treh desetletjih jo je opravljalo četrt milijona kandidatov. Po mnenju stroke je prišel čas za korenitejše spremembe pri maturi. Tako predlog novele zakona o maturi, ki je v parlamentarnem postopku in ga je pripravilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, vsebuje spremembe pri poklicni maturi ter izenačuje možnosti pristopa k maturi v dveh delih za kandidate na splošni in poklicni maturi.

Z rešitvami se želi zagotoviti višja raven znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki bi se v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzah. Ti dijaki bodo lahko, če bo zakon uveljavljen, opravljali petpredmetno poklicno maturo.

Pri tem bodo opravljali maturo iz splošnoizobraževalnih predmetov na ravni splošne mature. Priprave bodo potekale na šoli, na kateri je dijak vpisan. Rešitve zagotavljajo tudi priložnosti za nadarjene dijake, ki so lahko na ta način bolj poglobljenega znanja deležni že v obdobju srednješolskega izobraževanja.

V srednjih šolah ob tem izražajo bojazen pred finančnimi, organizacijskimi in kadrovskimi težavami.

Novela je sicer usklajena z novonastajajočim zakonom o visokem šolstvu. Sprememba mature je predvidena s šolskim letom 2030/31.

112 let od prve mature v slovenščini

Prvo maturo v celoti v slovenskem jeziku, ki je bila že takrat sestavljena iz pisnega in ustnega dela, so na Slovenskem gimnazijci opravljali daljnega leta 1913 na takratni Knezoškofijski privatni gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Pisni del iz slovenščine, nemščine, grščine in latinščine je potekal v juniju, na ustnem delu julija pa so potem dodatno preverili znanje omenjenih štirih jezikov, poleg njih pa so dijaki morali odgovarjati še na vprašanja iz matematike in domovinoznanstva.

Pisalo jo je zgolj 30 dijakov takratnega zadnjega, 8. razreda gimnazije, pri čemer so t. i. zrelostni izpit opravili vsi, kar polovica pa je dosegla najboljši možen uspeh "zreli z odliko".

To je bil velik mejnik v razvoju slovenskega šolstva in pri uveljavljanju slovenščine v javni rabi. Kot so zapisali na spletni strani Zavoda sv. Stanislava, je njihovemu ustanovitelju knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču v takratni avstro-ogrski državi uspelo z velikimi napori in kljub številnim nasprotovanjem uresničiti zamisel o postavitvi popolne slovenske gimnazije.

Šola je svoje poslanstvo prenehala opravljati kmalu po koncu 2. sv. vojne, ko je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 3. septembra 1945 ukinilo vse zasebne gimnazije. Vrata je nato pod novim imenom, Škofijska klasična gimnazija, znova odprla leta 1993 po osamosvojitvi Slovenije.