Po novem učna gradiva, ki ne bodo vključena v smernice za posamezni predmet, ne bodo mogla biti potrjena, zato jih otroci pri pouku ne bodo uporabljali. Za pouk geografije nove smernice denimo narekujejo, da je za učenje dovolj le učbenik, delovni zvezek pa ni potreben. Učiteljica geografije, ki ga je do zdaj uporabljala, bo v novem šolskem letu morala pouk oblikovati drugače.

"Seveda bi to pomenilo, da bi torej veliko bolj obremenili fotokopirani stroj v šolah, kar se tiče torej kopiranja nemih zemljevidov oziroma različnih nalog," je dejala Mojca Ilc Klun, ki geografijo poučuje na Osnovni šoli Mirana Jarca. Dodala je, da se pouk tako vrača v preteklost, več bo prepisovanja s table. S spremembo se ne strinja, zato je pripravila peticijo.

"Nov zakon o potrjevanju učnih gradiv zelo posega v avtonomijo učitelja pri izbiri tipa učnih gradiv, ki jih lahko uporablja," opozarja.

Minister: V ničemer ne posegamo v avtonomijo

Šolski minister Vinko Logaj se s tem ne strinja. "Nikakor ne drži, v ničemer ne posegamo v avtonomijo. Se pa čudim, da so nekateri glasni v javnosti, tudi v povezavi s peticijo, za katere smo ugotovili, da so soavtorji učnih gradiv pri teh založbah, ki jih ponujajo v šolah," je dejal za Televizijo Slovenija.

Novost ni všeč niti založbam. V založbi Rokus Klett menijo, da novo gradivo ne bo potrjeno pravočasno, torej do novega šolskega leta, prav tako bodo zaradi tega gradiva manj raznovrstna. "Ogromna časa bo vzelo učiteljem, da bodo ta dodatna gradiva pripravljali," meni direktorica založbe Rokus Klett Maruša Kmet Dejak.

"Založbe so delale tudi učne priprave in tako naprej, da so lažje tržile svoje delovne zvezke, tu pa ne gre za vprašanje avtonomije ali stroke," ob tem poudarja minister Logaj. Na ministrstvu upajo, da bo sprememba znižala stroške pri nakupu šolskih potrebščin in poenotila cene med šolami. Podatki kažejo, da je najnižji strošek za učbeniške komplete od 4. do 9. razreda 245 evrov, najvišji pa kar 1620 evrov.