12. marca god praznuje sv. Gregor. Gregorjevo je bilo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan začetka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.

Na gregorjevo se ptički ženijo, zato ta dan velja tudi kot praznik zaljubljencev.

V nekdanjih obrtniških krajih na Gorenjskem je še vedno živa šega pošiljanja luči v vodo, s katero so obrtniki nekoč sporočali, da bodo lahko spet delali pri naravni svetlobi, saj so dnevi vse daljši.

Kot je zapisal STA, v sodobnosti običaj na predvečer gregorjevega ohranjajo otroci, ki doma izdelajo hišice iz različnih materialov, v njih pa prižgejo svečke. Plovila, ki se jim reče kar gregorčki, nato spustijo po rekah, potokih ali drugih vodah. Da ne bi onesnaževali okolja, jih po spuščanju ulovijo v mrežo in jih poberejo iz reke.

Tradicija je živa predvsem v Tržiču, Kropi in Železnikih pa tudi v Ljubljani in okolici.

V mestu pod Karavankami običaj spuščanja gregorčkov sega dobro stoletje nazaj

V Tržiču je nekdanja šega tamkajšnjih čevljarjev postala turistična prireditev, ki v mesto privabi množice ljudi. Tam se bo tako danes z zbiranjem gregorčkov začela tradicionalna prireditev Vuč u vodo. Zatem bodo v sprevodu krenili do nabrežja Tržiške Bistrice, kjer bodo gregorčke splavili ob kresu.

V mestu pod Karavankami tradicija spuščanja gregorčkov sicer sega dobro stoletje nazaj. V tamkajšnjem muzeju so odkrili zapis iz leta 1926, ki zelo podrobno opisuje dogajanje na predvečer sv. Gregorja. Kot je za TV Slovenija delil kustos Bojan Knific, opis govori tudi o kresu iz slame ter tem, da ta tradicija pravzaprav sega v predkrščanske čase in je povezana s starimi obredi, ko sta se srečala ogenj in voda.

Zgledno ohranjeni dediščini so letos dodali pomembne jubileje. Z gregorjevim v Tržiču slavijo tudi stoletje mestnih pravic – s tem je po besedah direktorja Tržiškega muzeja Davida Ahačiča povezana tudi sporočilnost nekaterih gregorčkov, ki so ji izdelali učenci Osnovne šole križe – in 200 let rojstva pesnika Vojteha Kurnika – zato je razstava gregorčkov postavljena v njegovi rojstni hiši. Kurnik je bil sicer tudi zbiratelj pregovorov. V 19. stoletju jih je zbral več kot 3000, ki jih zdaj hranijo v muzeju. Dva govorita tudi o sv. Gregorju – o tem, ko spustijo luči po vodi in prihod pomladi pozdravijo z vihtenjem gorečih metel v obliki krogov in osmic.

V Kranju bodo najprej gregorčke tudi skupaj izdelovali

Kot omenjeno, bodo gregorjevo praznovali tudi v Kropi ter Železnikih pa tudi Ljubljani in okolici. V prestolnici bodo po poročanju STA-ja otroci s starši popoldne gregorčke spuščali po Gradaščici, kjer bodo animatorji ob kulisi zvokov značilnih slovenskih ptic poskrbeli za informiranje obiskovalcev o ljudskem običaju in prireditveni ponudbi.

Medtem bodo v Kranju na delavnici v Petrčkovi hiši gregorčke najprej izdelovali. Pri tem bosta otroke tudi letos spremljala Kranček in Krančica, ki bosta za domišljijsko spodbudo ustvarjalcem podarjala značke in piškot za na pot. Gregorčke bodo nato skupaj s kranjskimi gasilci spustili po reki Kokri.

Tudi Bajer v Kropi in potok v Kamni Gorici na predvečer sv. Gregorja razsvetlijo lučke malih otroških umetnin. V Kropi otroci spuščajo barčice oz. gregorčke na Bajerju nekdanje spodnje fužine. V Kamni Gorici jih spuščajo po enem od številnih vodnih kanalov v središču vasi.

Barčice, ki jih vržejo v vodo, so hišice, cerkvice, fužinice, kozolci in tudi prave umetniške stvaritve iz papirja, kartona, lesa. Vsem je skupno, da jih razsvetljujejo sveče.