Tudi šole v naravi niso nastale kot nekaj, kar bi predpisala država, ampak so jo začeli izvajati športni navdušenci in učitelji, pojasni vodja projekta in direktorica zavoda Bunker Alma R. Selimović. Osrednji del projekta so t. i. šole v kulturi, tridnevni program kulturno-umetnostne vzgoje s profesionalnimi mentorji, ki vključujejo delavnice, pogovore, oglede predstav, koncertov in filmov ter obiske kulturnih institucij.
| Predstavitev projekta na Kulturnem bazarju |
|---|
| Projekt bodo predstavili tudi na Kulturnem bazarju 1. aprila, skupaj s trenutnimi predstavitvami pa pričakujejo, da bodo nastale nove povezave in nova sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. |
V projektu Regijski centri kulturno-umetnostne vzgoje – šola v kulturi sodeluje pet organizacij iz petih slovenskih regij. V partnerstvu so ljubljanski zavod Bunker, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, koprska knjižnica in zavod Novo mesto, ki pokrivajo osrednjeslovensko, podravsko, savinjsko in obalno-kraško regijo ter jugovzhodno Slovenijo. Program je namenjen učencem zadnje triade osnovnih šol in dijakom srednjih šol, prvi od 351 izvedb pa te dni poteka v Ljubljani, kjer so na obisku dijaki Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. "Program se ne zapiči v gledališče ali film, ampak smo spoznavali tudi arhitekturo, skiciranje ... Pogledali smo si tudi eno predstavo, ki ni ravno tipična," je povedala dijakinja Ela.
Vsaka od petih organizacij ima zaposleno regijsko koordinatorko oziroma koordinatorja, katerega naloga je povezovati kulturne ustanove, nevladne organizacije v kulturi, vzgojno-izobraževalne zavode oziroma šole ter lokalne skupnosti. "Recimo Muzejem novejše zgodovine, Zgodovinskim arhivom, Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, Mestnim kinom Union in nekaterimi nevladnimi organizacijami," našteje Maja Antončič, koordinatorica projekta za celjsko območje.
V štirih letih bo v projekt vključenih najmanj 7000 otrok in mladih iz vse Slovenije. S projektom so bili tudi uspešni na razpisu ministrstva za kulturo, ki bo njegovo delovanje do leta 2029 podprlo z 2,5 milijona evrov, financiran pa bo tudi iz kohezijskih sredstev. Partnerji projekta si želijo, da bi jih bilo še več in da bi postale stalnica, podobno kot šole v naravi, je povedala producentka v Bunkerju Maja Vižin.
