Nika Flisar je 17-letna dijakinja Srednje ekonomske šole Rudolfa Maistra v Kamniku, ki je na začetku septembra dijakom ponudila tridnevno nadstandardno strokovno ekskurzijo v Rim med 29. in 31. januarjem 2026. "Razredničarki sem dejala, da bi si želela iti, in po pogovoru s spremljevalko, ki je potrdila, da gre lahko z menoj, sem dobila ustno zagotovilo, da grem lahko s sošolci v Rim," se spominja Nika, ki zaradi cerebralne paralize uporablja invalidski voziček na ročni pogon.

Rim ni dostopen za invalide?

A kmalu se je začelo zapletati. "Koordinatorica ekskurzije na šoli in predstavnik agencije Ars Longa sta mi dejala, da se ekskurzije ne morem udeležiti, ker Rim ni arhitektonsko prilagojen za invalide. Udeležba naj bi povzročila več stroškov ter upočasnila gibanje celotne skupine. Pa da bo psihično in fizično pretežko," je povzela naštete razloge za izključitev. Razmere za turiste z gibalno oviranostjo v Rimu je nato preverila na spletu in ugotovila, da so znamenitosti, naštete v programu ekskurzije, dostopne.

To je potrdila tudi paraplesalka Martina Smodiš, ki je Rim na invalidskem vozičku obiskala pred desetimi leti. "Moja izkušnja je zelo dobra. Takrat sem bila dijakinja prvega letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kjer so pred ekskurzijo sklicali sestanek z mano in mojimi starši in skupaj smo našli rešitev, da me bo spremljala moja stalna spremljevalka, ki mi je pomagala tudi pri osebni negi. Strošek se je razdelil na vse udeležence ekskurzije," se spominja Smodiš, ki ima tako kot Nika Flisar cerebralno paralizo. "Obiskala sem Fontano di Trevi, Trg svetega Petra, Vatikanske muzeje, Pompeje, Kolosej, Forum Romanum, cerkev sv. Petra v verigah, baziliko Marije Snežne, Panteon, trg Piazza di Spagna, Kapitol, Vezuv (do parkirišča za avtobus, na vrh pač ni šlo), Sikstinsko kapelo, Piazzo Navono, Castel San'Angelo (delno). Kamor nisem mogla, denimo v katakombe, sva šli s spremljevalko na alternativno lokacijo. Tlakovce v Rimu sem z vozičkom zlahka premagovala in na splošno ocenjujem, da je Rim arhitektonsko prilagojen," je svojo izkušnjo opisala Martina Smodiš in poudarila, da ima ljutomerska gimnazija še vedno isto prakso.

Čeprav je vse svoje ugotovitve o dostopnosti znamenitost v Rimu Nika Flisar posredovala agenciji Ars Longa, "sta koordinatorka izleta na šoli in predstavnik agencije vztrajala pri tem, da v Rim ne morem. Poskusili so mi celo preprečiti uradno prijavo na ekskurzijo, a sem se vseeno prijavila," je razložila Nika. Na agenciji so ji obljubili, da bodo preučili vse možnosti in govorili s šolo. "Ko sem vprašala, kdo zavira mojo udeležbo, so na šoli dejali, da agencija, na agenciji pa, da šola," je povedala Nika.

"Skupina zaradi intenzivnosti ogledov ne more čakati na osebo na invalidskem vozičku, saj bi na ta način tvegali izvedbo programa"

2. decembra ji je turistična agencija Ars Longa dokončno sporočila, da na izlet zaradi invalidnosti ne more. "Gibalno ovirana oseba v predvidenem času (3 dni) žal ne more obiskati vseh v programu predvidenih točk. Pri tem dostop do posameznih spomenikov niti ne predstavlja ovire, saj so vse cerkve in večina drugih znamenitosti opremljene s klančinami, ki omogočajo dostop z invalidskim vozičkom, težave nastanejo na poti med posameznimi znamenitostmi. Rim je namreč precej naporen že za obiskovalce brez gibalnih ovir," so zapisali. Težavo vidijo v tlakovanih cestah, "kar osebi na invalidskem vozičku povzroča dodatne ovire in težave".

Dodatno oviro po njihovi oceni povzročajo številna gradbena dela v mestu in potovanje s podzemno železnico. "Načeloma so postaje opremljene z dvigali za lažji dostop, vendar nihče ne more zagotoviti, da omenjena dvigala delujejo. Če ne delujejo (kar v Rimu ni redkost), je treba pot podaljšati do naslednje postaje in se peš vrniti na točko ogleda, kar zahteva svoj čas. Gibanje po mestu je z invalidskim vozičkom precej počasnejše kot peš hoja, skupina pa zaradi intenzivnosti ogledov ne more čakati na osebo na invalidskem vozičku, saj bi na ta način tvegali izvedbo programa," so še sporočili z agencije Ars Longa. Zatrdili so, da so z vodniki, ki Rim dobro poznajo in bodo skupine dijakov iz ŠC Kamnik tudi vodili, pregledali vse možnosti, ki so na voljo. "Pri tem smo prišli do zaključka, da se oseba z gibalno oviranostjo omenjene ekskurzije žal ne more udeležiti, ne da bi drastično trpela izvedba samega programa," so sporočili z agencije in dodali, da bi bilo v primeru udeležbe organizacijsko in finančno breme za primerno spremstvo na strani Nikinih staršev. "Oseba z omejeno gibljivostjo bi s spremljevalno osebo bivala v prilagojeni dvoposteljni sobi in tudi za to je potrebno doplačilo. Torej bi bilo treba najeti spremljevalca, poravnati stroške potovanja in morebitne dnevnice. Pri tem dodajamo, da se nam rešitev, da bi poleg spremljevalne osebe skupaj z vašo hčerjo potoval še dodatni vodnik, ne zdi smiselna, saj je stroškovno nevzdržna," so zaključili dopis v agenciji Ars Longa.

Preobrat po prijavi Zagovorniku načela enakosti

Konec decembra pa preobrat. Po tem, ko je o primeru obvestila medije in Zagovornika načela enakosti, ki je na šolo poslal poizvedbo o vzrokih za izključitev dijakinje z ekskurzije, so si na agenciji premislili. Niki in njenim staršem so poslali opravičilo ter jim sporočili, da se ekskurzije lahko udeleži. Poslali so ji tudi položnico za plačilo prvega obroka, ki so jo drugi prijavljeni dijaki prejeli že novembra lani.

Na vprašanje, zakaj so si premislili, nam je odgovoril predstavnik agencije Miloš Mahorčič. "Šola je na svoje stroške zagotovila stalnega spremljevalca in z dodatno osebo okrepila spremljevalno ekipo, sami pa smo zagotovili individualne prilagoditve programa za dijakinjo in bomo pokrili stroške morebitne prilagoditve sobe, s čimer smo oboji omogočili, da se dijakinja udeleži ekskurzije pod enakimi finančnimi pogoji kot ostali udeleženci," je razložil. Ob tem je zagotovil, da bodo Nikinim staršem omogočili daljši rok plačila, če bodo zanj zaprosili.

Invalidi imajo pravico do ustreznih prilagoditev pri vključevanju v šolski proces

Zagovornik je poudaril, da imajo invalidi pravico do ustreznih (oz. razumnih) prilagoditev pri vključevanju v vzgojni, šolski ali študijski proces in do primernih prilagoditev šolskega procesa njihovim potrebam. Šoli je priporočil, da dijakinji omogoči udeležbo na ekskurziji brez dodatnih pogojev, kot je obvezna udeležba negovalca, za katerega dijakinja sama navaja, da ga ne potrebuje. Ravnatelj Gimnazije in srednje šola Rudolfa Maistra Branislav Rauter je namreč pojasnjeval, da šola dijakinji ne more zagotoviti morebitne pomoči pri osebni negi, saj srednje šole nimajo sistemiziranega delovnega mesta varuh-negovalec. Po prejemu priporočila Zagovornika načela enakosti pa je dejal: "Šola ni nikoli pogojevala udeležbe negovalke. Za dijakinjo smo zagotovili stalno spremljevalko, ki jo bo spremljala na vseh poteh Rima. Skupaj z agencijo, ki izlet organizira, smo se pogovorili tudi glede potrebnih individualnih prilagoditev. Starši in dijakinja najbolje vedo, ali dijakinja potrebuje pomoč pri osebni negi ali ne, tako da je odgovornost in odločitev glede tega izključno njihova." Na vprašanje, ali bo šola poskrbela, da bodo Flisarjevi plačali enako ceno, kot drugi udeleženci ekskurzije pa je odvrnil: "Po zagotovilu agencije dijakinja ne bo imela nobenih dodatnih stroškov."

Šola bo sodelovanje z agencijo nadaljevala

Nika Flisar je torej dobra dva tedna pred odhodom končno dobila zagotovila, da bo šla na izlet v Rim s svojimi sošolci pod enakimi pogoji. Vesela je, pravi, a ostaja grenak priokus. "Ves ta čas sem se počutila žalostno, grozno, razočarano, razčlovečeno. Tudi sošolcem nisem upala povedati. Včasih sem šla še na stranišče jokat, z izgovorom, da me boli glava, v resnici sem jokala zaradi tega, ker nisem mogla držati tega v sebi," nam je zaupala Nika, ki je več kot tri mesece sošolcem, ki so jo spraševali, ali gre zraven, odgovarjala z "ne vem".

Srednja šola Rudolfa Maistra kljub prvotni zavrnitvi njihove dijakinje zaradi invalidnosti ne razmišlja o prekinitvi sodelovanja z agencijo Ars Longa. "Z agencijo Ars Longa smo do zdaj dobro sodelovali in tudi tokrat so s svojim strokovnim znanjem omogočili potrebne individualne prilagoditve programa za dijakinjo z gibalno oviranostjo, hkrati pa bodo poskrbeli, da bodo dijaki lahko doživeli Rim po programu. Prav tako bodo nase prevzeli dodatne stroške sobe za gibalno ovirano dijakinjo, če bo potrebna prilagoditev," je pojasnil ravnatelj Rauter.

MDDSZ: Diskriminacija zaradi invalidnosti pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje

Bi lahko šola, ki je ob razdelitvi prijavnic za ekskurzijo v Rim 1. septembra vedela, da je med dijaki tudi oseba z gibalno oviranostjo, Niki prihranila stisko in ponižanje, ki ju je prestala? Na ministrstvu za izobraževanje so pojasnili, da je šola v skladu z zakonodajo s področja vzgoje in izobraževanja vsem dijakinjam in dijakom dolžna zagotavljati obvezne vsebine, ne pa tudi nadstandardnih. Na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pa so poudarili, da je kakršnakoli diskriminacija na podlagi invalidnosti nedopustna. "Temeljna načela Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki je krovni antidiskriminacijski zakon na tem področju v Republiki Sloveniji, so spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva invalidov, zagotavljanje enakih možnosti in prepoved diskriminacije. Diskriminacija zaradi invalidnosti pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi invalidnosti, na podlagi katerega bi prišlo do zmanjšanja enakopravnega uresničevanja pravic in obveznosti na vseh ključnih področjih življenja. Zakon vsebuje tudi konkretno določbo glede dostopa do vključujočega izobraževanja, in sicer je treba invalidom omogočiti vključevanje v izobraževanje na vseh ravneh ter vseživljenjsko učenje v njihovem domačem okolju, enako kot drugim ljudem. Invalidi imajo tudi pravico do ustreznih prilagoditev pri vključevanju v vzgojni, šolski ali študijski proces in pravico, da se učni ali študijski proces prilagodi njihovim individualnim potrebam," so še izpostavili na MDDSZ.